Jedro

Sodišče prve stopnje je (samo) o (ne)obstoju pobota (ne pa o verodostojnosti izpovedb zakonitih zastopnikov pravdnih strank, kot to zmotno izpostavlja pritožba) odločilo na podlagi pravila o materialnem dokaznem bremenu, ki neposredno oživi šele takrat, ko sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva oziroma se prepričati o resničnosti ali neresničnosti trditev strank o pravno odločilnem dejstvu (non liquet).

Kršitev proste dokazne ocene je lahko dvojna. Kadar gre za neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP (lahko tudi kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, vendar ta v obravnavanem sporu ni podana), če pa je argumentacija sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene (torej vestna in skrbna ter analitično sintetična), a vsebinsko neprepričljiva (ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili), pa bo podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja. Ker nobena od navedenih kršitev v (tem) gospodarskem sporu majhne vrednosti ni upoštevna, pritožnica z opisanimi očitki ne more uspeti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 56118/2012, z dne 23. 4. 2013, v veljavi v dajatvenem in stroškovnem delu izreka (I. točka izreka), ter da mora tožena stranka tožeči povrniti njene pravdne stroške v znesku 625,15 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP) vložila pritožbo tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi v celoti razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v obeh primerih pa tožeči stranki naloži povrnitev pravdnih stroškov.

3. Skladno s 1. odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 442. in 480. členom ZPP je bila pritožba tožene stranke tožeči stranki vročena v odgovor, vendar ga slednja ni podala.

4. Pritožba je utemeljena.

5. O pritožbi je na podlagi določbe 5. odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

6. V postopku v sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejstveni substrat zadeve, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. V skladu s 1. odstavkom 458. člena ZPP je namreč sodbo in sklep, s katerim je končan postopek v sporih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati zgolj zaradi absolutne bistvene kršitve pravil pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izjemo od navedenega predstavlja le položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (2. odstavek 458. člena ZPP).

7. Uvodna pritožbena navedba sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in jo utemeljuje z nasprotjem v razlogih izpodbijane sodbe, v katerih je sodišče prve stopnje zaradi obojestransko konsistentnih izpovedb zakonitih zastopnikov obeh pravdnih strank o odločilnih dejstvih odločilo na podlagi pravila o dokaznem bremenu, pri tem pa v isti točki obrazložitve zapisalo, da navedbe zakonitega zastopnika tožeče stranke potrjujeta kompenzacija in račun št. 5-0000230 (priloga A 7 in A 9) ter na tej osnovi (proste presoje dokazov) zaključilo, da terjatev tožene stranke ni ugasnila na podlagi pobota.

8. Sodišče prve stopnje je (samo) o (ne)obstoju pobota (ne pa o verodostojnosti izpovedb zakonitih zastopnikov pravdnih strank, kot to zmotno izpostavlja obravnavana pritožba) odločilo na podlagi pravila o materialnem dokaznem bremenu (pravila o porazdelitvi tveganja nedokazanosti, 215. člen ZPP), ki neposredno oživi šele takrat, ko sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva oziroma se prepričati o resničnosti ali neresničnosti trditev strank o pravno odločilnem dejstvu (non liquet)(2). Ker torej sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov, predlaganih s strani tožene stranke, ni moglo ugotoviti, ali je bila vtoževana terjatev pobotana, je upoštevaje navedeno pravilo svojo odločitev sprejelo skladno z dokazanimi trditvami tožeče stranke. Materialno dokazno breme namreč določajo pravila o tem, kateri stranki v škodo je treba upoštevati nedokazanost posameznega pravno relevantnega dejstva.

9. Po presoji pritožbenega sodišča se tako izkaže, da je objektivni preizkus izpodbijane sodbe v celoti omogočen, s tem pa kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP izključena.

10. Z navedbami, da prvostopenjsko sodišče v nasprotju z 8. členom ZPP ni izvedlo vestne in skrbne presoje s strani tožene stranke predlaganih in sicer formalno izvedenih dokazov, ampak je poleg zaslišanja obeh zakonitih zastopnikov pravdnih strank v skromni dokazni oceni upoštevalo zgolj s strani tožnice predložena dokaza (predlog medsebojne kompenzacije in račun št. 5-0000230), do ostalih pravno relevantnih dokazov pa se ni opredelilo, pa pritožnica uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog, ki je kot tak za pritožbeno sodišče neupošteven (458. člen ZPP). Kršitev proste dokazne ocene je namreč lahko dvojna. Kadar gre za neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP (lahko tudi kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, vendar je pritožbeno sodišče v obrazložitvi te sodbe že pojasnilo, zakaj ocenjuje, da ta v obravnavanem sporu ni podana), če pa je argumentacija sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene (torej vestna in skrbna ter analitično sintetična), a vsebinsko neprepričljiva (ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili), pa bo podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja. Ker nobena od navedenih kršitev v (tem) gospodarskem sporu majhne vrednosti ni upoštevna, pritožnica z opisanimi očitki ne more uspeti. Poleg tega ugotovitev sodišča o neobstoju pobota ni posledica neizvedbe predlaganih dokazov tožene stranke (saj je iz dokaznega sklepa razvidno, da je sodišče prve stopnje vpogledalo in prebralo vso listinsko dokumentacijo tožene stranke, med katere sodita tudi predlog medsebojne kompenzacije in račun št. 5-0000230), temveč – kot že obrazloženo – uporabe pravila o materialnem dokaznem bremenu.

11. Je pa pritrditi pritožnici v očitku, da je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka je namreč vtoževani terjatvi v postopku na prvi stopnji nasprotovala ne samo po temelju, temveč tudi po višini. V ta namen je v obeh pripravljalnih vlogah zatrjevala, da je v računu št. 6-0000230 obračunan tudi DDV, čeprav v gradbenem sektorju velja mehanizem obrnjene davčne obveznosti (76. a člen ZDDV-1), zaradi česar ga ni bila upravičena obračunati tožeča, temveč tožena stranka. Ker pa je sodišče prve stopnje višino vtoževane terjatve (upoštevaje navedeno) zmotno obravnavalo kot nesporno dejstvo, pa se bo teh trditev dolžno opredeli v novem sojenju. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke zato ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člen ZPP).

12. Pritožbeno sodišče je odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom skladno s 3. odstavkom 165. člena ZPP) pridržalo za končno odločbo.

(1) Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US, 107/10 - Odl. US, 75/12 - Odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - Odl. US, 92/13 - Odl. US, 6/14 in 10/14 - Odl. US.

(2) Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str.: 381.