Jedro

Če se ugotovi, da Zavod za prestajanje kazni zapora zaradi zdravstvenega stanja obsojenca ne more zagotoviti kakovostne oskrbe, lahko sodišče na prošnjo obsojenca odloži izvršitev kazni zapora iz razloga iz 2. točke prvega odstavka 82. člena v zvezi s tretjim odstavkom 25. člena ZIKS-1 kot sui generis odložitvenim razlogom.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se odločba sodišča prve stopnje z dne 12.5.2016, I IKZ 16584/2013-51 odpravi.

II. Prošnji žene obsojenca A. A., B. B. z dne 7.1.2015 se ugodi in se obsojenemu A. A. iz razloga po 2. točki prvega odstavka 82. člena v zvezi s tretjim odstavkom 25. člena ZIKS-1 odloži izvršitev kazni zapora še za eno leto, to je do 8.11.2017. III. Obsojenec je dolžan nastopiti kazen zapora v Zavodu za izvrševanje kazni zapora ... dne 8.11.2017.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedeno odločbo je sodišče prve stopnje zavrnilo prošnjo obsojenčeve žene B. B. za odlog izvršitve kazni obsojenemu A. A. Odločilo je, da je obsojenec dolžan nastopiti kazen v Zavodu za prestajanju kazni zapora ... prvi delovni dan po vročitvi izpodbijane odločbe.

2. Proti takšni odločitvi je vložil pritožbo pooblaščenec obtoženčeve žene zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev določil 18. in 21. člena Ustave Republike Slovenije. Pritožnik je predlagal, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne v ponovni postopek sodišču prve stopnje, podrejeno pa, da se pritožbi ugodi in da se odločba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obsojencu izvršitev kazni zapora odloži še za eno leto. Še podrejeno, da se postopek prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije zaradi presoje zakonitosti 1. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1. 3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je po podatkih spisa sodišče prve stopnje obsojencu, ki bi moral nastopiti izvršitev kazni osem let zapora po sodbah, ki so navedene v uvodu te odločbe, že večkrat ugodilo prošnjam za odložitev izvršitve kazni in jo vsakič odložilo za čas enega leta. Upoštevalo je pri tem takrat veljavna določila Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki so opredeljeval odložitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka ZIKS-1, če obsojenec zaradi hujše bolezni ni bil zmožen nastopiti kazen. Po 4. 8. 2015 je zakonodaja navedeni odložitveni razlog spremenila tako, da se lahko odloži izvršitev kazni obsojencu le, če je na bolnišničnem zdravljenju. Sodišče prve stopnje se je glede tega vprašanja, obsojenec namreč uveljavlja prav razlog odložitve izvršitve kazni zapora iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 postavilo na rigorozno stališče, da je odložitev kazni utemeljena samo v primeru, če je dokazano in to s potrdilom, da se obsojenec nahaja na zdravljenju v bolnici. Obstoj razloga pa se dokazuje s posebnim potrdilom, ki se izda na podlagi Pravilnika o obrazcu zdravniškega potrdila o bolnišničnem zdravljenju za namen vložitve prošnje za odlog nastopa kazni zapora in obrazcu zdravniškega potrdila za namen vložitve prošnje za prekinitev oziroma podaljšanje prekinitve izvrševanja kazni zapora (Ur. l. RS, št. 2/2016 z dne 15.1.2016, v nadaljevanju: Pravilnik). Sodišče prve stopnje je z odločbo z dne 28.1.2016 IKZ 1/2015-46 zavrnilo prošnjo obsojenčeve žene za odlog izvršitve kazni obsojenemu A. A., ker obsojenec ni dokazal obstoja bolnišničnega zdravljenja. Ta odločitev je bila po pritožbi pooblaščenca obsojenčeve žene z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 17.2.2016 IV Kp 16584/2013-50 odpravljena, zadeva pa vrnjena sodišču prve stopnje v ponovni postopek. V tej odločbi je pritožbeno sodišče nakazalo na problematiko, ki jo ureja 82. člen ZIKS-1, skratka da bo moralo sodišče prve stopnje vsekakor ugotoviti okoliščine iz 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1 in raziskati dejansko stanje ali je glede na podatke o bolezni obsojenca zagotovljena ustrezna zdravstvena oskrba v zavodu, kjer bi moral obsojeni nastopiti kazen osem let zapora.

5. Sodišče prve stopnje je, ne da bi ugotavljalo dejansko stanje v nakazani smeri z odločbo z dne 12.5.2016 I IKZ 16584/2013-51 prošnjo obsojenčeve žene za odlog izvršitve kazni obsojencu zavrnilo. Navedlo je, da je z vso skrbnostjo preučilo zdravstveno dokumentacijo in ostalo listinsko dokumentacijo, da pa mnenja posebne zdravniške komisije, čeprav je bil takšen napotek pritožbenega sodišča, ni pridobivalo. Navedlo je še, da v obstoj in resnost zdravstvenega stanja obsojenca ne dvomi. Razložilo je, da ZIKS-1 pozna zgolj odložitveni razlog „bolnišnično zdravljenje“. Če pa so podane okoliščine iz člena 82 ZIKS-1, pa je lahko takšno dejansko stanje pri obsojencu razlog za prekinitev prestajanja kazni, za kar pa je stvarno pristojen direktor zavoda (5. točka obrazložitve izpodbijane odločbe).

6. Proti tej odločbi, ki je pravzaprav predmet te pritožbene presoje, je vložil pritožbo pooblaščenec obsojenčeve žene, ki kritizira utemeljevanje sodišča prve stopnje glede vprašanja ali bi zavod za izvrševanje kazni zapora omogočal obsojencu prestajanje kazni. Pritožnik je tudi ugotovil, da sodišče prve stopnje ni opravilo procesnih dejanj, ki mu jih je naložilo sodišče druge stopnje v odločbi z dne 17.2.2016. 7. V postopku izvršitve kazni zapora se po prvem odstavku 8. člena ZIKS-1 pri izdaji odločb, kot je tudi obravnavana, uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Na podlagi četrtega odstavka 251. člena ZUP je v tem pritožbenem postopku sodišče druge stopnje odredilo sodišču prve stopnje, da pridobi od zdravniške komisije mnenje glede zdravstvenega stanja obsojenca, kakor tudi mnenje ali bi imel obsojeni zagotovljeno ustrezno zdravstveno oskrbo v Zavodu za prestajanje kazni zapora ..., kjer bi moral prestajati kazen osmih let zapora.

8. Sodišče prve stopnje je s predložitvenim poročilom pritožbenemu sodišču 4.11.2016 ponovno posredovalo v presojo pritožbo pooblaščenca obsojenčeve žene. Pridobilo je še izvedensko mnenje C. C., glede vprašanja o zagotovljenosti ustrezne zdravstvene oskrbe obsojenca v Zavodu za prestajanje kazni zapora ... Izvedenec je ugotovil, da gre pri obsojencu za žariščno epilepsijo z enostavnimi in kompleksnimi epileptičnimi napadi, ki se občasno nadaljujejo v generaliziran tonično kloničen generaliziran epileptični napad. Po podatkih medicinske dokumentacije je nadalje izvedenec še zapisal v mnenju, da je v zadnjih letih napredujoča splošna psihofizična prizadetost obsojenca, zaradi katere potrebuje stalno pomoč druge osebe, veliko nege in terapijo s kisikom za vzdrževanje telesne higiene in vsakdanjih osnovnih življenjskih opravil nasploh. Če se brez pridržkov upošteva dokumentacija, ki jo je sodišče prve stopnje pridobilo po stališču izvedenca spada obsojenec med tiste, ki so potrebni stalne nege. Zavod za prestajanje kazni zapora ... bi moral imeti za njegovo prestajanje kazni zapora na voljo kadre negovalne ustanove. Za takšnega obsojenca s potrebo po stalni zdravstveni negi zaradi hude bolezenske prizadetosti pa zapori v Sloveniji niso kadrovsko opremljeni.

9. Sodišče druge stopnje se strinja z razlogi v izpodbijani odločbi, da se lahko obsojencu odloži izvršitev kazni samo, če so podani taksativno določeni odložitveni razlogi. Prav tako se strinja, da pri obsojencu ni podan odložitveni razlog bolnišničnega zdravljenja. To pa še ne pomeni, da bi lahko obsojenec A. A. zaradi takšnega zdravstvenega stanja, lahko nastopil izvrševanje osemletne kazni zapora. Prav zato je po tretjem odstavku 25. člena ZIKS-1 korektiv radikalnemu odložitvenem razlogu iz 1. točke prvega odstavka 25. člena ZIKS-1, ki ga je pritožbeno sodišče v obravnavani zadevi ustavnoskladno razlagalo (odločba Ustavnega sodišča R Slovenije z dne 14.7.2016 št. U-I-187/15-11).

10. Skratka odločilno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je obsojenec brez tuje pomoči sposoben opravljati vsaj eno od osnovnih življenjskih potreb v skladu z Zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,(1) zavod za prestajanja kazni zapora pa mu te pomoči ne more zagotoviti. Ker je že Višje sodišče v Ljubljani v odločbi IV Kp 16584/2013-50 z dne 17.2.2016 opozorilo sodišče prve stopnje na tretji odstavek 25. člena ZIKS-1 in ker je nato sodišče druge stopnje pred odločitvijo v obravnavani zadevi pridobilo od prvega sodišča izvedensko mnenje, je zato na dlani, da ob ugotovljenem zdravstvenem stanju obsojenca, zavod za izvrševanje kazni zapora obsojencu ne more zagotoviti kakovostne oskrbe. Sodišče prve stopnje je sicer poskušalo pridobiti mnenje od posebne zdravniške komisije, ki jo imenuje minister pristojen za zdravje. Ker pa je ugotovilo, da pristojni minister za zdravje zdravniške komisije še ni imenoval, je zato angažiralo izvedenca ustrezne medicinske stroke, katerega mnenje je upoštevalo v tem pritožbenem postopku sodišče druge stopnje. Ne glede na to, da se torej pri presoji utemeljenosti pritožbe ni mogoče opreti na mnenje posebne zdravniške komisije, pa je po presoji pritožbenega sodišča zdravstveno stanje obsojenca pravilno ugotovljeno, nenazadnje tudi izkazano iz poprejšnjih odločb o odložitvi izvršitve kazni zapora obsojencu, v kateri so bile diagnosticirana pravzaprav enaka bolezenska stanja kot v zadnjem aktualnem izvedenskem mnenju izvedenca prof. C. 11. Stališče sodišča prve stopnje, da bi lahko glede tega vprašanja odločal direktor zavoda, kjer bi obsojenec začel prestajati kazen zapora, pa po presoji pritožbenega sodišča ni pravilna. Res je, da je takšna pristojnost opredeljena nomotehnično v ZIKS-1 v razdelku „Premeščanje obsojencev in prekinitev prestajanja kazni“, vendar pa, ker je ta zakonska problematika vsebovana tudi v razdelek „Poziv obsojencem na prestajanje kazni“ in to glede presoje utemeljenosti prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora, se seveda lahko upošteva tudi pri presojanju tovrstne prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora. Da je takšno stališče pravilno kaže tudi amandma k noveli ZIKS-1F, ki je v zakonodajnem postopku vsebinsko umestil tretji odstavek 25. člena sedaj veljavnega ZIKS-1 s primeroma iz 1. in 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1. Skratka zagotovil obsojencu pravno jamstvo, da bi še pred začetkom nastopa kazni lahko sodišče takšen sui generis odložitveni razlog smelo upoštevati. Po presoji pritožbenega sodišča bi bilo v nasprotju z načelom humanosti, da bi moral obsojeni nastopiti kazen zapora in da bi šele po obravnavi v smislu člena 82 ZIKS-1 bil deležen prekinitve prestajanja kazni zapora. Takšen vidik obravnavanja tovrstnih obsojencev bi bil skrajno tog in neživljenjski ter neskladen z 18. členom Ustave in 3. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Zato je v takšnih in primerljivih zadevah po oceni pritožbenega sodišča zakonodajalec s korektivom tretjega odstavka 25. člena ZIKS-1 omogočil sodišču, presojo odložitve izvršitve kazni zapora. Sklepno. Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi pooblaščenca obsojenčeve žene in odločilo tako kot je razvidno v točki I izreka te odločbe.

12. Naslednje vprašanje je ali se obsojencu odloži izvršitev kazni v okviru, ki jo predvideva četrti odstavek 82. člena ZIKS-1, skratka za toliko časa, dokler je tuja pomoč nujno potrebna. Sodišče druge stopnje je odložitev izvršitve kazni zapora obsojencu odložilo za čas enega leta. Takšna časovna odložitev izvršitve kazni v zakonu ni predvidena in bi glede na citirano določilo četrtega odstavka 82. člena ZIKS-1 bilo preje pričakovati, da se odloži za nedoločen čas (dokler je tuja pomoč nujno potrebna). Vendar pa je takšna časovna neopredeljenost mišljena za inštitut prekinitve prestajanja kazni zapora. Ne pa za odložitev izvršitve kazni, ki je sicer sistematično tako urejeno, da v 2. točki 24. člena ZIKS-1 opredeljuje določene časovne trenutke odložitve, nenazadnje tudi za odložitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 (dokler traja bolnišnično zdravljenje). Vendar je tudi v tem primeru potrebno po tretjem odstavku 24. člena ZIKS-1 vsak mesec predložiti novo zdravniško potrdilo, ki dokazuje obstoj navedenega odložitvenega razloga. Zaradi takšne sistematike, pa tudi namena izvršitve pravnomočne sodne odločbe, je sodišče druge stopnje prav tako ustavno skladno, tudi z zgodovinsko razlago pravnega področja izvrševanja kazenskih sankcij, ki je veljala do 4. 8. 2015 presodilo, da je rok enega leta, za katerega se zavzema nenazadnje tudi pritožnik, ustrezen in varuje kaznovalno pravico države, ki jo je dosegla z obsodilno sodbo, da bo ta realizirana, če bo izpolnjen pogoj, da bo lahko obsojenec nastopil kazen zapora. V primeru, da se bo njegovo zdravstveno stanje izboljšalo. Seveda pa ne pomeni, da je to edini možen odložitveni rok nastopa kazni, ki bo lahko krajši, odvisen pa od različnih stanj pri obsojencih v smislu 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1. 13. Po tretjem odstavku 25. člena ZIKS-1 se do izdaje odločbe o prošnji za odložitev izvršitve kazni začetek prestajanja kazni odloži. To pa pomeni, da se po zakonu odloži izvršitev kazni zapora. Navedeno pomeni, da zastaranje izvršitve kazni zapora ne more teči, ko se po zakonu kazen ne sme izvršiti (drugi odstavek 115. člena KZ). Izvršilno sodišče je z odločbo z dne 5.2.2014, I IKZ 1/2014-173, prošnji za odložitev izvršitve kazni ugodilo, odločilo pa tudi, da je bil obsojenec dolžan nastopiti kazen v Zavodu za prestajanje kazni 10.1.2015. Pooblaščenec obsojenčeve žene je nato 8.1.2015 vložil novo prošnjo za odložitev, o kateri pa je dokončno odločilo zaradi različnih procesnih zapletov, ki so pojasnjeni v razlogih te odločbe (odprava prvostopenjske odločbe in ponovno odločanje), šele sodišče druge stopnje s to odločbo. Zato bi bilo tudi nesmiselno v tej odločbi upoštevati zadnjo prvostopenjsko odločbo o ugoditvi prošnji za odložitev izvršitve kazni, ko pa itak ZIKS-1 predpisuje, da se do izdaje odločbe o prošnji začetek prestajanja kazni odloži. Skratka zaradi nadaljnje kontinuitete o odločanju o pritožbi, je prav, da se je časovna odložitev zamejila z dnem odločitve pritožbenega sodišča v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo izpodbijane prvostopenjske odločbe.

14. Sodišče druge stopnje je po pooblastilu iz četrtega odstavka 26. člena ZIKS-1 določilo nov datuma nastopa kazni tako kot je opredeljeno v točki III. izreka te odločbe. Odredilo je, da je obsojenec dolžan nastopiti kazen zapora v Zavodu za izvrševanje kazni zapora ... 8.11.2017. Če se obsojenec po tej odredbi ne bo ravnal, bo lahko sodišče prve stopnje zoper njega odredilo privedbo.

Op. št. (1): Primeri, ko obsojenci zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne morejo zadovoljevati vsaj ene od osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne morejo samostojno gibati v zavodu in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti, obuvati ali skrbeti za osebno higieno.