Jedro

Dolžnik je upravičen od upnika zahtevati povrnitev tistih stroškov izvršilnega postopka, ki mu jih je upnik neutemeljeno povzročil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da dolžnik sam nosi stroške postopka, nastale s pravnimi sredstvi.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik, uveljavlja pritožbena razloga kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter sodišču druge stopnje predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da stroške dolžnika odmeri samo, podrejeno pa predlaga razveljavitev sklepa in dodelitev zadeve nadomestnemu sodniku Okrajnega sodišča v Kamniku. Po oceni pritožbe se je sodišče postavilo na povsem zgrešeno stališče, da je bil dolžnik tisti, zaradi katerega je z neizpolnitvijo svojih obveznosti prišlo do samega postopka. Dolžnik je prepričan, da je s sklepom višjega sodišča z dne 2.7.1998, ko je bila razveljavljena javna dražba in izvršilna dejanja, prišlo do pravne situacije, ko bi moralo sodišče zelo pazljivo in podrobno preveriti potrebne stroške obeh strank izvršilnega postopka in jih glede na uspeh pravilno odmeriti. V zvezi s predlogom za določitev nadomestnega sodnika izraža pomisleke o pravilnosti in zakonitosti odločanja izvršilnega sodišča. Vsako opravljeno opravilo je razvidno iz specificiranega stroškovnika in potrjeno z vloženimi listinami (pravna sredstva), kot tudi nadzorstvene pritožbe in urgence, tako da se bo lahko tudi pritožbeno sodišče prepričalo o utemeljenosti priglašenih stroškov. Sodišče je nerazumno dolgo zavlačevalo z izdajo sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Ta izvršilni postopek se je pričel na predlog upnika, s katerim je zahteval prisilno izterjavo zneska 52.822,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.8.1992 ter pravdnih stroškov v znesku 31.688,00 SIT in izvršilnih stroškov, ker dolžnik svoje obveznosti iz izvršilnega naslova - pravnomočne sodbe P 184/92 bivšega Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Kamniku z dne 14.9.1993 ni izpolnil. Potem, ko je sodišče s pravnomočnim sklepom dovolilo predlagano izvršbo z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari in je bil zarubljen dolžnikov osebni avtomobil, sta stranki vlagali različna pravna sredstva proti izvršilnim dejanjem in odločitvam sodišča oziroma vlagali predloge, o katerih je odločalo prvo sodišče, o pravnih sredstvih proti odločitvam prvega sodišča pa tudi pritožbeno sodišče. Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo o stroških dolžnika, ki jih je prijavil v zvezi s svojimi opravljenimi procesnimi dejanji tako, da je odločilo, da dolžnik nosi svoje stroške, nastale s pravnimi sredstvi, saj so mu nastali zato, ker se je dolžnik sam izogibal izvršilnim dejanjem.

Podlaga za odločitev o dolžnikovem predlogu, da mu upnik povrne izvršilne stroške, je določba šestega odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (enako določbo je vseboval tudi šesti odstavek 32. člena prej veljavnega Zakona o izvršilnem postopku). Po tej določbi mora upnik povrniti dolžniku na njegovo zahtevo izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Na to pravno podlago je opozorilo tudi pritožbeno sodišče v svojem sklepu II Cp 1102/98 z dne 19.11.1998. Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi upnik dolžniku njegove izvršilne stroške povzročil neutemeljeno. Po tem, ko je dolžnik po svojem pooblaščencu dne 29.1.1998 izročil sodnemu izvršitelju znesek 212.700,00 SIT, je edino procesno dejanje, ki ga je upnik še opravil, bila vložitev pritožbe proti sklepu sodišča z dne 17.2.1998. S to pritožbo je upnik uspel (sklep III Cp 197/98) in mu že iz tega razloga neutemeljene povzročitve stroškov ni mogoče očitati. Sicer pa tudi iz same pritožbe dolžnika, pa tudi iz njegovih vlog, v katerih je podal svoje zahtevo tudi za povrnitev izvršilnih stroškov, ne izhaja, da bi svoje nastale stroške, tudi v zvezi s pravnimi sredstvi, ki jih je vlagal, pripisoval kakršnemukoli ravnanju samega upnika. Zaradi povedanega je odločitev prvega sodišča, ker ni izkazano, da bi upnik dolžniku v tem izvršilnem postopku neutemeljeno povzročil stroške, pravilna. Na vse ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pritožnikovo oceno ustreznosti in pravilnosti postopanja in odločitev prvega sodišča, pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo, ker za presojo utemeljenosti dolžnikove zahteve, da mu upnik povrne nastale izvršilne stroške, niso pomembne.

Pritožnik s svojo pritožbo ni uspel, zato mora stroške pritožbenega postopka nositi sam.

Odločitev sodišča druge stopnje temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ.