Jedro

Iz izreka sklepa ni razvidno, kaj je predmet denacionalizacije in kdo je upravičenec. Vloga je nepopolna, ker manjka potrdilo o državljanstvu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je za nepremičnine parcelo št. 69 stanovanjska hiša in dvorišče v izmeri 1715 m2, vl. št. 70 k.o. in parcelo št. 141/1 vrt 1295 m2, vl. št. 762 k.o., ki so prešle v družbeno lastnino na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 1.6.1957, sklenjene med prodajalci L.S., S.L., M. K., V.K., B.K., M.Z., L.B. in B.K.in kupci K. banko Ljubljana, MX Ljubljana, Zastopstvom inozemskih tvrdk C., Jugoslovansko l., Direkcijo LRS Ljubljana in Intertrade, Ljubljana, dolžan nasprotni udeleženc Slovenski odškodninski sklad plačati odškodnino upravičencem in sicer vsakemu v znesku 66.742,88 DEM v tolarski protivrednosti, kar predstavlja 1/14 celotne vrednosti predmetnih nepremičnin. Odločilo je, da je Slovenski odškodninski sklad dolžan odškodnino plačati v obveznicah, ki so nominirane v DEM in izplačljive v enakih polletnih obrokih v 20 letih. Obrestna mera je 6-odstotna. Odločilo je, da je Slovenski odškodninski sklad dolžan izročiti obveznice skrbniku za poseben primer A.Z.. Hkrati je odločilo o povrnitvi stroškov postopka. Ugotovilo je, da je podana podlaga za denacionalizacijo po 5. členu ZDEN.

Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec. Navaja, da ni šlo za nezakonito grožnjo. Rušitev je bila potrebna zaradi uresničitve urbanističnega dokumenta, ki je urejal območje, na katerem je stala prodana nepremičnina. Sicer pa so prodajalci poleg kupnine na račun prodanih stanovanj pridobili še dve nadomestni stanovanji. Na teh stanovanjih sta imeli prejšnji lastnici pravico uporabe in sta jih kasneje zamenjali za starejši stanovanji v starem delu mesta. Pravico uporabe na stanovanju oziroma stanovanjsko pravico je prav tako treba ovrednotiti. Izrek je nejasen ali celo v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem. L.S. namreč zahteve ni vložila.

Predlagatelji so odgovorili na pritožbo in predlagali, da jo pritožbeno sodišče zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Sklep ima pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti.

To predstavlja bistveno kršitev določb postopka po členu 354/2 točka 13 ZPP - Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 37 ZNP - Zakona o nepravdnem postopku in členom 56/1 ZDEN - Zakona o denacionalizaciji. Sklep je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

Po določbi člena 66/1 ZDEN v zvezi s členom 56/3 ZDEN je z odločbo o denacionalizaciji med drugim treba odločiti o premoženju, ki se vrača; o upravičencih, ki se jim premoženje vrača; o obliki in obsegu premoženja, ki se vrača. Iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno, katero premoženje je predmet denacionalizacije in kdo so upravičenci.

1. odst. izreka sklepa se glasi tako, kot da je predmet denacionalizacije celotna nepremičnina, ker sklep navaja vse prodajalce; v nadaljevanju govori o upravičencih, ki da jim mora Slovenski odškodninski sklad plačati odškodnino, ne da bi se sodišče opredelilo, kdo so te osebe. Nejasno je tudi določba o tem, da se obveznice izročijo skrbniku za poseben primer, saj iz spisa ne izhaja, da bi bil skrbnik sploh postavljen. Obrazložitev sklepa pa nato navaja, kot da je predmet denacionalizacije ena polovica premoženja, prodanega s kupno pogodbo z dne 1.6.1957, upravičenci pa prodajalci, razen L.S..

Po določbi člena 62/2 ZDEN v zvezi s členom 56/3 ZDEN mora zahteva vsebovati med drugim potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu. Sodišče prve stopnje je z dopisom z dne 23.12.1993 (list. št. 5) sicer zahtevalo potrdila o vpisu v evidenco o državljanstvu tudi za S.L. in M.K., vendar pri zahtevi ni vztrajalo, saj teh listin v spisu ni. Zahteva glede teh dveh oseb je torej pomanjkljiva in glede njiju ni mogoče odločati, dokler zahteva ni popolna.

L.B.T. je med postopkom umrla, sodišče prve stopnje pa ni ugotovilo, kdo so njeni dediči, da bi jim vročilo sklep, ampak jo je med predlagatelji, navedenimi v uvodu sklepa, izpustilo, ter se je zadovoljilo s tem, da so predlagatelji tudi dediči. Podatki v spisu kažejo (delni sklep o dedovanju pri list. št. 112), da so predlagatelji sicer res dediči L.B.T., vendar pa niso dediči samo oni.

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti zgoraj naštete pomanjkjivosti. Po odpravi formalnih pomanjkljivosti bo moralo o predlogu ponovno odločati, pri tem pa bodo morali predlagatelji za vsakega od upravičencev dokazati, da je bila pogodba sklenjena v okoliščinah iz čl. 5 ZDEN. Presoditi bo treba torej vse okoliščine ter za vsakega od upravičencev posebej. Doslej zbrani dokazi namreč še ne dajejo zadostne podlage za odločitev o zahtevku, ne glede na pomanjkljivosti, ki so zgoraj opisane. V ponovljenem postopku se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti tudi do ugovorov, ki jih v pritožbi navaja nasprotni udeleženec.

Glede na razloge, zaradi katerih je bilo treba sklep razveljaviti, pritožbeno sodišče ni posebej odgovarjalo na pritožbene navedbe.