Jedro

S tem, ko je sodišče prve stopnje predkupni upravičenki po začetku naroka za javno dražbo dovolilo, da je naknadno plačala varščino in je s tem omogočilo sodelovanje na javni dražbi, je kršilo pogoje prodaje, določene v odredbi o prodaji nepremičnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom domaknilo 1/6 nepremičnin, parc. št. ..., ... in ..., vpisanih v vl. št. ... k.o. L., kupcu G. H. (pravilno H.), M. ul. ..., C., za kupnino 1,045.583,00 SIT oz. 4.363,14 EUR (1. točka izreka) ter odločilo, kateri vpisi se ob izročitvi nepremičnine kupcu izbrišejo iz zemljiške knjige (2. točka izreka).

Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje je pravočasno pritožbo vložil udeleženec na prodajnem naroku M. K. iz vseh pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi je navedel, da solastnica G. H. na naroku ni nameravala sodelovati, zato tudi ni plačala varščine, pri čemer ji je sodišče prve stopnje v nasprotju s 185. členom ZIZ dovolilo, da je na naroku sodelovala in naknadno plačala varščino, zaradi česar se je narok pričel pol ure po razpisanem času, po tem, ko je G. H. predložila potrdilo o vplačilu varščine, ki pa glasi na V. K., slednji pa na naroku ni sodeloval. Zaradi tega G. H. na naroku sploh ne bi smela biti udeležena kot kupec, saj se ni izkazala s potrdilom o vplačilu varščine. Predlagal je, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in nepremičnino domakne njemu.

Kupec G. H. je v odgovoru na pritožbo navedla, da je vplačala varščino še pred razglasitvijo sodišča prve stopnje, da se začenja dražba, zato je tudi lahko sodelovala na dražbi, varščino pa je plačala z očetovega računa in jo je štela za svojo. Predlagala je njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Sklep o domiku nepremičnine najboljšemu ponudniku je mogoče izpodbijati zaradi nepravilnosti pri prodaji nepremičnine, torej zaradi napak v poteku javne dražbe oziroma kršitev pogojev prodaje, ki so bili določeni v odredbi o prodaji nepremičnine. Pritožnik v svoji pritožbi uveljavlja prav takšne razloge.

Sodišče prve stopnje je v odredbi o prodaji nepremičnine z dne 4. 10. 2006 navedlo, da se smejo javne dražbe udeležiti le tisti, ki prej položijo varščino in o tem pred začetkom javne dražbe predložijo dokaz. Iz zapisnika o prvem naroku za prodajo nepremičnine z dne 8. 11. 2006 je razvidno, da je poleg pritožnika pristopila na narok tudi solastnica G. H., ki pa pred začetkom naroka ni plačala varščine, saj (kot je povedala sama) na naroku ni nameravala sodelovati. Sodišče prve stopnje ji je na njeno prošnjo omogočilo, da si je z naknadnim plačilom varščine zagotovila pravico do sodelovanja na tem naroku, nato pa je po izvedenem postopku draženja razglasilo, da je njej kot predkupni upravičenki, ki je prav tako ponudila izklicno ceno, domaknjena prodajana nepremičnina.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je s takšnim postopanjem sodišča prve stopnje prišlo do kršitev pogojev prodaje. G. H. namreč ni položila varščine pred začetkom javne dražbe, kar je bil v skladu z odredbo o prodaji nepremičnine pogoj za udeležbo na javni dražbi. Ob tem je treba upoštevati, da je javna dražba celovit narok na katerem sodišče prve stopnje pred razglasitvijo, da se začenja dražba (v ožjem smislu, kar pomeni draženje oziroma dvigovanje izklicne cene nepremičnine), najprej ugotovi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za izvedbo javne dražbe in kdo lahko sodeluje na javni dražbi kot kupec, kar pomeni, da ugotovi, kdo od prisotnih je pravočasno plačal varščino. Sodišče prve stopnje s tem, ko je G. H. po začetku naroka za javno dražbo dovolilo, da je naknadno plačala varščino, ni spoštovalo navedenega pogoja iz odredbe o prodaji nepremičnine.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi udeleženca na prodajnem naroku v celoti ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da ponovno opravi prvo javno dražbo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 355. in 366. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ).

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranki nista priglasili.