Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali se določeno dejanje, katerega edini cilj oziroma razlog ni pridobitev davčne ugodnosti, lahko opredeli kot zloraba drugih predpisov iz četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se določeno dejanje, katerega edini cilj oziroma razlog ni pridobitev davčne ugodnosti, lahko opredeli kot zloraba drugih predpisov iz četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 0610-4778/2014-14 08-530-01 z dne 27. 8. 2015, s katero je davčni organ prve stopnje, po opravljenem postopku inšpekcijskega nadzora davka od dohodka iz kapitala za davčno obdobje od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2013, odmeril in naložil v plačilo davek od dohodka iz kapitala za posamezna davčna obdobja in pripadajoče obresti v skupnem znesku 2.247.868,67 EUR. Davčni organ druge stopnje je pritožbo tožnika z odločbo, št. DT-499-05-106/2015-4 z dne 11. 10. 2016, zavrnil. 2. Iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je A. A.. kot prodajalec svoj poslovni delež v višini 79,83 % osnovnega kapitala tožeče stranke odsvojil družbi C., d. o. o. (v nadaljevanju družba C.), za kupnino 20 milijonov EUR, ki bo plačana v 10 letih po enakih obrokih. Izplačila kupnine prodajalcu financirana iz denarnega toka, ki ga je kupec - družba C. prejela od tožeče stranke. Vir nakazil pa so bila posojila, dividende, avansi za koncernske storitve ter plačila računov za koncernske storitve, ki jih je opravila družba C. Sodišče prve stopnje presodi, da je bil na ta način vzpostavljen položaj, ki je omogočil izplačilo dividend, ki so bile formalno izplačane družbi C., dejansko pa (preko plačila kupnine za poslovni delež) fizični osebi A. A., s tem pa je bil dosežen davčni prihranek pri dohodnini oziroma pri davku od dohodka iz kapitala (dividend), ki se plačuje skladno z 90. členom Zakona o dohodnini pri vsaki razdelitvi dohodka imetniku deleža iz premoženja plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku. To pa je v nasprotju z namenom davčnih predpisov in s tem nedopustno.

3. Tožeča stranka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu tožeče stranke za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na pravilno razlago 74. člena Zakona o davčnem postopku. Sodna praksa Vrhovnega sodišča se glede vprašanja zlorabe predpisov za dosego davčnih koristi še ni v celoti oblikovala, zato bo njegova rešitev pomembno vplivala na razvoj (davčnega) prava preko sodne prakse.

6. Glede preostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj za dopustitev revizije niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.