Jedro

Soglasje nasprotnih udeležencev za razširitev predloga nanje ni potrebno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljev predlog za določitev nujne poti za potrebe njegove nepremičnine po nepremičnini, parc. št. 392/4, vpisani v vl. št. 537, in nepremičnini, parc. št. 392/5, vpisani v vl. št. 156, vse k.o. D., ki sta v lasti nasprotnih udeležencev. Po opravljenem naroku na kraju samem je ugotovilo, da predlog predlagatelja ni popoln, ker ne vsebuje vseh zemljišč, po katerih naj bi potekala nujna pot, posledično pa tudi ne vseh strank postopka.

Navedeni sklep izpodbija predlagatelj v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da pritožbeno sodišče po ugoditvi pritožbi zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, zadeva pa naj se predodeli drugemu sodniku. Navaja, da je bil s tem, da je predlog nepopoln, seznanjen šele na ogledu na kraju samem. Izjavil je, da bo predlog ustrezno dopolnil oziroma popravil, kar pa v zapisniku ni navedeno. Vztrajal je pri svoji zahtevi, da sodišče določi nujno pot, ne pa pri vsebinsko takšnem predlogu, kot je bil vložen, in gre torej za popolnoma napačno interpretacijo njegove izjave. Upoštevati je potrebno, da je bil na naroku brez pooblaščenca in se ni znal pravilno izraziti. Poiskal pa si je pravno pomoč in ko je bil predlog ustrezno dopolnjen oziroma razširjen in pripravljen, da se ga pošlje na sodišče, je že prejel izpodbijani sklep sodišča. Sploh ni vedel, da se je postopek že 28. 5. 2009 zaključil, na zapisniku je navedeno, da je končan zgolj ogled. Sodišče je zavrnilo predlog še preden je prejelo mnenje sodne izvedenke. Sodišče bi ga moralo v okviru procesno materialnega vodstva opozoriti na pomanjkljivosti in ga pozvati, da predlog popravi.

Hkrati s pritožbo je predlagatelj na sodišče poslal tudi dopolnjen predlog za določitev nujne poti, katerega je razširil še na parcelo, št. 393, vl. št. 472, k.o. D., in zemljiškoknjižnega lastnika B. M. Š. ter na parcelo 137/3, vl. št. 69, k.o. H. in zemljiškoknjižno lastnico P. G.. Po ugotovitvi, da je P. G. umrla, je predlog spremenil tako, da je nasprotna udeleženka P. G.. Nato pa je predlog razširil še na vse solastnike parcele 137/2, k.o. H..

Pritožba je utemeljena.

Šele na naroku na kraju samem se je ugotovilo, da trasa nujne poti, katere ustanovitev predlaga predlagatelj, poteka tudi po parcelah, ki niso bile zajete v predlogu, lastniki teh parcel pa niso bili opredeljeni kot nasprotni udeleženci. Pooblaščenec predlagatelja na tem naroku ni bil prisoten. Skladno s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) se v nepravdnih postopkih, kar je tudi postopek za določitev nujne poti, če v ZNP ali drugem zakonu ni kaj posebej predpisano, smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Še v pravdnem postopku, ki je bolj formalen kot nepravdni, zakon nalaga sodišču dolžnost, da stranko, ki nima pooblaščenca in iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi (12. člen ZPP). V 285. členu pa ZPP nalaga sodišču tudi dolžnost materialnega procesnega vodstva. Zato bi moralo prvostopenjsko sodišče predlagatelju na naroku pojasniti, da je potrebno predlog dopolniti. Prvostopenjsko sodišče pa je, ne da bi predlagatelja opozorilo na nepopolnost predloga in mu določilo ustrezen rok, da predlog popravi oziroma dopolni, predlog zavrnilo. Razen tega je to storilo izven naroka in še preden je sploh samo prejelo pisno izvedensko mnenje, katerega strankam postopka pred izdajo sklepa zato niti ni moglo vročiti. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker gre za procesno kršitev absolutne narave, ki v pritožbenem postopku ni odpravljiva, je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov oziroma nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Sodišče prve stopnje bo moralo v postopek pritegniti vse nasprotne udeležence po dopolnjenem predlogu za določitev nujne poti in odločiti, upoštevajoč dopolnjen oziroma razširjen predlog. Sodna praksa je namreč zavzela stališče, da glede na določbe ZNP ni mogoče smiselno uporabiti določb ZPP o omejitvah možnosti razširitve tožbe na novega toženca (prim. odločbe VS RS II Ips 347/96, II Ips 56/95), saj ZNP nima posebnih določb o tem, do kdaj je mogoče spremeniti predlog, glede udeležencev postopka pa v 19. členu določa, da so poleg predlagatelja in osebe, proti kateri je predlog vložen, to še osebe, glede katerih se vodi postopek oziroma na katere se postopek neposredno nanaša, ter osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Soglasje nasprotnih udeležencev za razširitev predloga nanje tako ni potrebno. Sodišče bo moralo dati vsem udeležencem možnost, da se v postopku izjavijo, in izvesti vse tiste predlagane dokaze, ki so relevantni za odločitev o določitvi nujne poti.

Razlogov za predodelitev zadeve drugemu sodniku pritožba ne konkretizira, pritožbeno sodišče pa tudi ne vidi razloga za takšno odločitev, zato predlogu ni sledilo.