Jedro

Dedič nima pravnega interesa za pritožbo proti sklepu o dedovanju, če v pritožbi trdi le, da poleg ugotovljenega premoženja v zapuščino spada še drugo premoženje. Lahko predlaga izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ko je sklep o dedovanju pravnomočen.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine, prav tako pa je ugotovilo, kdo so zapustničini dediči.

Proti sklepu vlaga pritožbo ter predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju dedič A.Š.. Pritožuje se zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa. Podrejeno predlaga izdajo dopolnilnega sklepa v dedovanju. Navaja, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker je zapustnica poleg v sklepu o dedovanju navedene nepremičnine razpolagala tudi z drugim premoženjem. Imela je hranilno knjižico pri banki A d.d., prav tako pa tudi vezana denarna sredstva. V ponovljenem postopku bi bilo treba opraviti poizvedbe pri banki o sredstvih, ki jih je imela zapustnica ter navedeno premoženje upoštevati pri izdaji novega sklepa o dedovanju. Razpolagala je tudi z neizplačanimi pokojninami. Prejela je tudi odškodnino od občine v postopku razlastitve določenih nepremičnin.

Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrglo, ker pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo.

Pritožba sicer napada sklep o dedovanju zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sklepa. Vendar pa v nadaljevanju ne navaja nič takega, kar bi razveljavitev terjalo oziroma bi se z morebitno razveljavitvijo sklepa pritožnikov položaj poslabšal. Zato interesa za pritožbo nima (čl. 343/3 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s čl. 163 Zakona o dedovanju - ZD).

Dedič namreč v pritožbi ne napada nič od tega, kar je navedeno v sklepu o dedovanju: ne trdi, da nepremičnina ne spada v zapuščino in tudi ne, da so dediči napačno ugotovljeni. Razveljavitev sklepa bi bila torej v njegovo škodo. To, da naj bi poleg ugotovljenega premoženja v zapuščino spadalo še drugo premoženje, torej ne more biti razlog za razveljavitev in tudi ne pomeni nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Doslej dediči niti niso trdili, da zapuščino spada še kaj drugega, pa tudi sicer ne more biti predmet pritožbe proti sklepu o dedovanju nekaj, česar v sklepu ni.

Pritožbeno sodišče je tako pritožbo zavrglo po določilu čl. 351 ZPP v zvezi s čl. 163 ZD.

Sklep o dedovanju je tako postal pravnomočen. Sodišče prve stopnje bo zato moralo odločiti o predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po čl. 221 ZD.