Jedro

Tožnik tudi v naknadno predloženi dokumentaciji na poziv organa za brezplačno pravno pomoč ni navedel oziroma dokazal obstoja nobenih novih okoliščin, ki bi izkazovale, da bi bilo zoper odločbo o vračilu plačanega zneska globe ter stroškov postopka razumno začeti postopek.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti (v nadaljevanju: organ za Bpp) kot neutemeljeno zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper A. A. za vrnitev plačila globe in stroškov postopka v znesku 688,53 EUR.

2. V obrazložitvi odločbe 0rgan za Bpp pojasnjuje, da iz prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter predložene dokumentacije izhaja, da je bila tožniku dne 2. 10. 2020 s strani prekrškovnega organa Policijske uprave Murska Sobota izrečena globa v znesku 625,94 EUR, s sklepom Okrajnega sodišča v Ljutomeru opr. št. PRnk 16/2022 z dne 6. 7. 2022 pa mu je bilo določeno delo v splošno korist. Okrajno sodišče v Ljutomeru je s sklepom opr. št. PRnk 16/2022-2502 z dne 31. 3. 2023 ustavilo izvrševanje sklepa o določitvi dela v splošno korist in tožniku naložilo plačilo globe in stroškov postopka v znesku 688,53 EUR. Navedeno odločitev je dne 19. 5. 2023 s sklepom opr. št. 103/2023 potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru. Tožnik želi brezplačno pravno pomoč za vložitev tožbe zoper njegovega sina, A. A., ki je v prekrškovnem postopku kot priča podal izjavo, na podlagi katere je bila tožniku zaradi storjenega prekrška naložena globa. S tožbo želi tožnik od sina izterjati plačani znesek globe in stroškov postopka v višini 688,53 EUR.

3. Po mnenju organa za Bpp prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena. Tožnik je imel namreč po 59. členu Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) zoper odločbo prekrškovnega organa pravico vložiti zahtevo za sodno varstvo. S tem je imel možnost, da se pred sodiščem izjavi tako o očitanem prekršku, o navedbah priče kot tudi o naloženi sankciji. Tožnik je bil pri tem neuspešen, zaradi česar njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper pričo po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) ni razumna.

4. Ob tehtanju verjetnosti izgleda za uspeh tožnika s tožbo organ za Bpp ugotavlja, da je verjetnost, da bi tožnik s tožbo uspel ter dosegel, da bi mu bila za znesek plačane globe in stroškov prisojena odškodnina, manjša, kot pa verjetnost, da ne bi uspel. V postopku namreč ni predložil nobene dokumentacije, iz katere bi izhajal obstoj temeljnih predpostavk odškodninske odgovornosti, imel pa je tudi možnost, da pred sodiščem poda izjavo. Po mnenju organa za Bpp zato tožnik v zadevi, v zvezi s katero prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoč, nima verjetnega izgleda za uspeh, zaradi česar bi mu bilo neutemeljeno in nerazumno dodeliti brezplačno pravno pomoč, za katero prosi.

5. Zoper navedeno odločitev je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri pojasnjuje, da je prekrškovni organ izdal odločbo, s katero mu je bilo naloženo plačilo globe in stroškov v skupni višini 688,53 EUR za prekršek, glede katerega tožnik zanika, da ga je storil. Zatrjuje, da je navedba v izpodbijani odločbi, da v postavljenem roku ni predložil nobenih dokazov za vložitev tožbe proti A. A. zaradi lažnive prijave, neresnična. Pojasnjuje, da so mu v pisarni organa za Bpp naložili, da mora vloženo prošnjo v roku 8 dni dopolniti s pisnimi dokazili, iz katerih bo razvidno, zakaj želi vložiti tožbo proti A. A. Kot navaja, je prošnjo dne 21. 6. 2023 tudi dopolnil z dokazili, iz katerih je razvidno, da je A. A. zoper njega podal lažno ovadbo.

6. Toženka je sodišču poslala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavanem primeru je organ za Bpp zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 24. člena ZBPP. V skladu z navedeno določbo je pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoj treba upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je med drugim pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pri navedenem pogoju gre torej za presojo smiselnosti oziroma ekonomičnosti brezplačne pravne pomoči v okviru uresničevanja pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti.

9. Med strankama v postopku ni sporno, da je tožnik dne 14. 6. 2023 pri organu za Bpp vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je zaprosil za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje ter zastopanje po odvetniku v postopku, v katerem želi vložiti tožbo zoper A. A. zaradi vrnitve plačila v znesku 688,53 EUR s stroški, in sicer zaradi goljufije in laži. Ker prošnji tožnik ni priložil nobenih dokazil, ga je organ za Bpp ob prejemu prošnje pozval, naj v roku 8 dni predloži dokazila o zadevi, v zvezi s katero prosi za brezplačno pravno pomoč, sicer bo njegova prošnja zavržena.

10. Tožnik je v postavljenem roku dne 21. 6. 2023, kot to navaja tudi sam v tožbi, organu za Bpp v skladu s pozivom predložil dokazila o zadevi, v zvezi s katero prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vendar iz predloženih dokazil po mnenju organa za Bpp ne izhaja verjetnost, da bi tožnik s tožbo lahko uspel. V dokaz utemeljenosti tožbe v zadevi, v zvezi s katero prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tožnik predložil le odločbe organa za prekrške ter sodišč v prekrškovni zadevi, v kateri mu je bila z odločbo Policijske uprave Murska Sobota št. 555009023279-4 z dne 2. 10. 2020 izrečena globa v znesku 625,94 EUR, v plačilo pa so mu bili naloženi tudi stroški postopka v znesku 62,59 EUR. Tožnik je bil z navedeno odločbo (med drugim tudi na podlagi pričanja A. A.) spoznan za odgovornega za prekršek po četrtem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju: ZJRM-1). Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil zahtevo za sodno varstvo, o kateri je bilo odločeno s sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru opr. št. ZSV 353/2020 z dne 22. 10. 2021, s katero je bila zahteva tožnika kot neutemeljena zavrnjena. Odločba o prekršku, s katero je bila tožniku naložena v plačilo globa, pa tudi stroški postopka, je s tem postala pravnomočna in tudi že predmet izvršitve, kot izhaja to iz dokazil, ki jih je v postopku pred organom za Bpp predložil tožnik (sklep Okrajnega sodišča v Ljutomeru opr. št. PRnk 16/2022-2502 z dne 31. 3. 2023 ter sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. Prp 103/2023 z dne 19. 5. 2023).

11. Ker je bil tožnik s pravnomočno odločbo spoznan za odgovornega za prekršek, zaradi katerega so mu bili v plačilo naloženi globa ter stroški postopka, se sodišče strinja z ugotovitvijo organa za Bpp, da v obravnavani zadevi tožbe zoper A. A. za vrnitev zneska plačane globe ter stroškov postopka (zaradi njegovega - po zatrjevanju tožnika - krivega pričanja) ne bi bilo razumno sprožati, saj zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh v smislu 24. člena ZBPP. Kot je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil organ za Bpp, je imel tožnik možnost ovreči pravilnost oziroma verodostojnost izpovedbe A. A. že v postopku o prekršku, s pravnimi sredstvi, ki so mu bila na voljo (tudi v postopku pred sodiščem z vloženo zahtevo za sodno varstvo), s katerimi pa ni bil uspešen. Odločba o prekršku je zato postala pravnomočna. Za pravnomočne odločbe pa velja, da njihova vsebina zavezujejo tako organe kot tudi stranke.

12. Glede na obrazloženo ter dejstvo, da tožnik tudi v naknadno predloženi dokumentaciji na poziv organa za Bpp ni navedel oziroma dokazal obstoja nobenih novih okoliščin, ki bi izkazovale, da bi bilo zoper A. A. za vračilo plačanega zneska globe ter stroškov postopka razumno začeti postopek, je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna.

13. Tožnik pa tudi v tožbi ne navaja dejstev, ki bi jih bilo mogoče upoštevati pri presoji izpodbijane odločbe, temveč le zatrjuje, da prekrška ni storil in da so mu bili zato globa in stroški zaradi lažnega pričanja A. A. naloženi v plačilo neutemeljeno. Tožnik torej le ponavlja navedbe, za katere je že bilo ugotovljeno, da ne dajejo podlage za zaključek, da je izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP, zato s temi ugovori tudi v postopku pred sodiščem ne more uspeti.

14. Ker je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

15. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je relevantno za odločitev (da je bil tožnik s pravnomočno odločbo (tudi) na podlagi pričanja A. A. spoznan za odgovornega za prekršek), med strankama ni sporno.