Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Milojke Jaklič in Marjance Bago Sabič, obe Ljubljana, ki ju zastopa Nives Marinšek, odvetnica v Ljubljani, na seji 7. junija 2013
sklenilo:
1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Dor 554/2010 z dne 15. 12. 2010 se zavrže.
2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 95. člena in petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrže.
1.Pritožnici vlagata ustavno pritožbo zoper sklep, s katerim je Vrhovno sodišče zavrglo predlog za dopustitev revizije, saj odvetnica ni priložila novega pooblastila. Zatrjujeta kršitev pravice do sodnega varstva po prvem odstavku 23. člena Ustave in pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču v novo odločanje.
2.Hkrati z ustavno pritožbo sta pritožnici vložili tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa obvezno zastopanje po pooblaščencu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, in petega odstavka 98. člena ZPP, ki določa, da sodišče pravno sredstvo, ki ga vloži odvetnik brez predložitve pooblastila, takoj zavrže. Zatrjujeta neskladje izpodbijanih zakonskih določb s pravico do sodnega varstva po prvem odstavku 23. člena Ustave ter pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave.
3.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju pravnih sredstev med drugim pomeni tudi to, da bi stranka že v rednem postopku morala vsebinsko izčrpati argumente o domnevnih kršitvah človekovih pravic, ki jih nato uveljavlja z ustavno pritožbo. V obravnavani zadevi to pomeni, da bi bilo treba že v vlogi na Vrhovno sodišče navesti razloge, zaradi katerih odvetnica domnevno ni bila sposobna priložiti novega pooblastila in ki jih pritožnici sedaj navajata v ustavni pritožbi (okoliščina, da je stranka, ki je dala pooblastilo za redni postopek, umrla, dediči, ki bi lahko dali novo pooblastilo, pa še niso bili dokončno določeni). Ker pravna sredstva niso bila izčrpana, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).
4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora pobudnik izkazati, da bi morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja.
5.Pravni interes pobudnic za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb je temeljil na hkrati vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijanih določb v zadevi pobudnic ne bi več mogla učinkovati. Pobudnici torej ne izkazujeta pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijanih določb. Zato je Ustavno sodišče njuno pobudo zavrglo (2. točka izreka).
6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
mag. Miroslav Mozetič
Podpredsednik