Jedro

V kolikor je status bivšega političnega zapornika bil priznan po Zakonu o popravi krivic je za odločanje o višini odškodnine pristojna po ZSPOZ Slovenska odškodninska družba in ne sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi tožnica navaja, da pravni temelj za odškodninsko odgovornost tožene stranke ni Zakon o popravi krivic, pač pa priznanje tožene stranke, da tožnici pripada odškodnina in je naloga sodišča, da tožnici prisodi pravično odškodnino. Zakon o popravi krivic ne more veljati za nazaj, saj je v nasprotju z ustavo. Zakon je tudi v nasprotju z ZOR, saj pravična odškodnina ne more biti vnaprej določena. Pritožba ni utemeljena. Tožnici je status bivše politične zapornice in pravica do odškodnine za čas odvzema prostosti od 13.2.1948 do 13.2.1953 priznala Komisija za izvajanje Zakona o popravi krivic s sklepom 714-01-561/97 z dne 2.6.1999. Zaradi tega je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da so pravna podlaga tožbenega zahtevka, ki ga uveljavlja tožnica določilo Zakona o popravi krivic (Ur. list RS št. 59/96-11/2001, v nadaljnjem besedilu ZPKri). Omenjeni zakon določa, da višino odškodnine in postopek za uveljavljanje pravic do odškodnine ureja zakon, ki ureja sklad za poplačilo vojne odškodnine. Zakon o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Ur. list. RS št. 18/2001, v nadaljnjem besedilu ZSPOZ) je določil, da je pristojen za določitev odškodnine za upravičence po ZPKri Slovenski odškodninski sklad, zoper njegovo odločbo pa je dovoljen upravni spor (čl. 12 ZSPOZ). Glede na navedeno je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ni podana sodna pristojnost in je v posledici tega pravilno zavrgo tožbo (na podlagi drugega odstavka čl. 18 ZPP. O tožničini pravici in višini odškodnine bo odločala Slovenska odškodninska družba. Neutemeljene in brez pravne podlage so trditve v pritožbi, da predstavljajo pravno podlago za uveljavljanje odškodnine določbe ZOR, ko pa gre v konkretnem primeru za specialni predpis to je ZPKri, ko je tožnici priznala status bivše politične zapornice Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic. Tožnica se ne more uspešno sklicevati na krivično sodbo Okrožnega sodišča v Banja Luki, ko pa sodba še vedno velja, saj je tožnica z izrednimi pravnimi sredstvi ni uspela razveljaviti in je odveč razpravljanje o tem, ali je bla tožnica po krivem obsojena in po čigavem nalogu. Tožnica se v pritožbi tudi ne more usepšno sklicevati na neustavnost ZSPOZ, ko pa redno sodišče ni pristojno da odloča o tem, ali je zakon v skladu z ustavo in ZOR. Vse ostale trditve v pritožbi pa ne vplivajo na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje in vsled nepotrebnosti pritožbeno sodišče na njih niti ne odgovarja. Na podlagi navedenega je bilo pritožbo tožnice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (čl. 365. tč. 2 ZPP).