Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje za dodelitev BPP oprla na ugotovitev, da razpolaga s premoženjem, ki presega premoženjski cenzus 13.780,00 EUR. Dejstva, da je tožnica prejemnica redne denarne socialne pomoči, tožena stranka ni ugotovila, niti se do tega dejstva ni opredelila. Navedeni podatek pa je v obravnavani zadevi pomemben za odločitev, saj bi lahko bila tožnici na njegovi osnovi priznana izredna BPP.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, Bpp 1873/2014 z dne 28. 11. 2014, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno. Oprla se je na določbo drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in določbo 13. člena istega zakona ter ugotovila, da se ne glede na to določbo, v skladu s 27. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), v povezavi s 4. členom Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (v nadaljevanju ZDIU12), BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. Ugotovila je, da je prosilka samska oseba in brezposelna in da je lastnica do 1/2 nepremičnin parc. št. 3682/2, 372/2, 368/8, 370/2, 368/6 vse k.o. … in tudi lastnica nepremičnin parc. št. 364/2, *70, 368/1, 367/1, 368/7, 370/1, 368/5 vse k.o. ... Vrednost, izračunana na podlagi vrednosti dostopnih z elektronskim vpogledom v spletni portal Prostor, na lastniškem deležu prosilke na nepremičnin parc. št. *70 k.o. … znaša 38.127,00 EUR, kar presega z zakonom določeni premoženjski cenzus, ki znaša 13.780,00 EUR, zato je prosilkina prošnja neutemeljena že iz tega razloga.

2. Tožnica v tožbi odločitvi oporeka in navaja, da je zaprosila za nujno, izredno pravno pomoč, ker je prejemnica denarne socialne pomoči in ker je morala varščino v izvršilnem postopku plačati v določenem roku. Pojasnjuje, da je prejemnica denarne socialne pomoči, kar pomeni, da tožena stranka ne bi smela ugotavljati podatkov, ki se nanašajo na finančno stanje, ampak bi ji morala biti dodeljena BPP za plačilo varščine v izvršilnem postopku. Sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

4. Tožba je utemeljena.

5. Po tretjem odstavku 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna BPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena). Po drugem odstavku istega člena se finančni položaj prosilca ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve (izredna BPP). ZBPP v 13. in naslednjih členih ureja način ugotavljanja izpolnjevanja finančnega položaja (dohodkov in premoženja), pri čemer v prvem odstavku 13. člena določa, kdaj je oseba upravičena do BPP. To je tedaj, ko glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. 6. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje za dodelitev BPP oprla na ugotovitev, da razpolaga s premoženjem, ki presega premoženjski cenzus 13.780,00 EUR. Dejstva, da je tožnica prejemnica redne denarne socialne pomoči tožena stranka ni ugotovila, niti se do tega dejstva ni opredelila, čeprav iz vloge (l. št. 2) priložene spisu izhaja, da je tožnica v tej vlogi izrecno zapisala, da plačila varščine ne zmore, ker sta s sinom prejemnika denarne socialne pomoči. Tega dejstva toženka ni ugotovila in se do njega ni opredelila, čeprav bi se glede na drugi odstavek 12. člena ZBPP morala.

7. Podatek, da je tožnica prejemnica denarne socialne pomoči, je obravnavani zadevi pomemben za odločitev, saj bi lahko bila tožnici na njegovi osnovi priznana izredna BPP. Ureditev določbe 12. člena ZBPP namreč predpostavlja, da je bilo že v postopku odločanja o denarni socialni pomoči ugotovljeno premoženjsko stanje, ki upravičuje dodelitev denarne socialne pomoči. To pa je tudi premoženjsko stanje, ki se upošteva v postopku odločanja o BPP, saj ZBPP v 14. členu pri ugotavljanju lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine napotuje na smiselno uporabo naštetih določb III. poglavja Zakona o socialnem varstvu (ZSV) o denarni socialni pomoči. Ker je to poglavje na podlagi 4. točke prvega odstavka 78. člena ZSVarPre prenehalo veljati, se od uveljavitve tega zakona dalje (od 1. 1. 2012) pri ugotavljanju premoženja v postopku odločanja o BPP uporabljajo iste določbe kot v primeru odločanja o denarni socialni pomoči po ZSVarPre. Pri tem je treba upoštevati še peti odstavek 152. člena ZUJF, po katerem se ne glede na 27. člen ZSVarPre od uveljavitve tega zakona do 31. 12. 2014 denarna socialna pomoč ne dodeli družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR.

8. Priznana denarna socialna pomoč torej pomeni, da samski prosilec ali družina nima prihrankov oziroma premoženja, ki bi presegalo znesek iz petega odstavka 152. člena ZUJF, kar je treba upoštevati tudi v postopku za dodelitev BPP, razen če organ ugotovi, da je prišlo po izdaji odločbe o denarni socialni pomoči do spremembe v premoženjskem stanju. Po stališču Vrhovnega sodišča, ki ga je potrdilo v sklepu X Ips 315/2011 z dne 28. 3. 2012, namreč drugi odstavek 12. člena ZBPP v vseh primerih ne more imeti absolutnega učinka.

9. Zgoraj navedena ugotovitev iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zato je sodišče presodilo, da je bilo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno in s tem storjena kršitev iz 2. točke prvega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Sodišče je iz navedenega razloga tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena), v katerem bo morala tožena stranka upoštevati stališče sodišča navedeno v obrazložitvi te sodbe in tudi določbo 32. člena ZBPP, ki zahteva, da prošnjo prosilec vloži na predpisanem obrazcu.