Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 28. septembra 2012
sklenilo:
1.Ustavna pritožba zoper odredbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Kpd 55384/2011 z dne 15. 11. 2011 se zavrže.
2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 164. člena, prvega odstavka 166. člena ter 220. do 224. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.
1.Sodišče je v predkazenskem postopku, ki teče zoper osebo, ki je osumljena storitve kaznivega dejanja po drugem odstavku 263. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo – KZ-1), izdalo odredbo, na podlagi katere je pritožniku zaseglo dokumentacijo. Izpodbijani odredbi pritožnik očita kršitve pravic iz 22. člena, prvega odstavka 23. člena, 25., 33., 35. in 37. člena Ustave. Trdi, da kontradiktornost odločanja ni bila zagotovljena, saj naj ne bi bil zaslišan ne ob izdaji odredbe ne kasneje. Izpodbijani odredbi očita, da ni obrazložena, ker naj sodišče ne bi obrazložilo, v čem je obstajala nevarnost odlašanja. Zatrjuje tudi kršitev pravice do pritožbe, ker mu pritožba neposredno zoper odredbo ni zagotovljena. Ker sodišče naj ne bi navedlo časovne omejitve trajanja posega, je po mnenju pritožnika kršilo njegovi pravici do zasebne lastnine in zasebnosti. V utemeljitev teh kršitev navaja še, da izpodbijana odredba temelji na prenizkem dokaznem standardu. Dokazi, ki naj bi bili podlaga za izdajo odredbe, pa naj bi bili pridobljeni s kršitvijo pravice osumljenca iz 37. člena Ustave. Hkrati z ustavno pritožbo pobudnik vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 164. člena, prvega odstavka 166. člena ter 220. do 224. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Pravni interes za pobudo utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo. Izpodbijanim določbam očita protiustavnost z vidika 2., 22. člena, prvega odstavka 23. člena, 25., 33. in 35. člena Ustave. Pri utemeljevanju navedene protiustavnosti se sklicuje na utemeljitev v ustavni pritožbi. Dodatno obrazloži očitek o tem, da izpodbijana ureditev ni določna, ker zakonske določbe ne konkretizirajo, v čem je podana nevarnost odlašanja oziroma v čem je cilj, ki ga zaseg kot nujno preiskovalno dejanje zasleduje. Ob sklicevanju na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-296/02 z dne 20. 5. 2004 (Uradni list RS, št. 68/04, in OdlUS XIII, 41) navaja, da bi moral zakonodajalec pri zasegu kot stvarnem omejevalnem ukrepu določiti pogoje v zvezi samim ukrepom in njegovim trajanjem in s tem posamezniku zagotoviti temeljna procesna jamstva. Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče njegovo zadevo obravnavna prednostno, izpodbijano odredbo razveljavi in ugotovi, da so izpodbijane določbe ZKP v neskladju z Ustavo.
2.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper izpodbijano odredbo zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana (1. točka izreka).
3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
4.Izpodbijane določbe ZKP ne učinkujejo neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZKP je pobudnik utemeljeval s hkrati vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZKP. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).
5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Ernest Petrič
Predsednik