Jedro

Navedbe, na katere tožnik opira svoj zahtevek, morajo biti razvidne že iz tožbe (oziroma v obravnavanem primeru iz dopolnitve tožbe). S tem (in z nadaljnjimi pravočasno navedenimi dejstvi) je začrtana dejanska podlaga spora. Zato ni sprejemljivo, da se tožnik sklicuje na priloge tožbe, listinsko dokumentacijo ali v drugih zadevah in postopkih dane navedbe.

Ni naloga sodišča, da ob slabi oziroma pomanjkljivi trditveni podlagi preučuje obsežno dokumentacijo in ugotavlja, kaj je tožnik z določeno (zgolj številčno označeno) postavko morda imel v mislih. Smisel priloženih dokazov je dokazovanje tožbenih trditev, ne pa njihovo nadomeščanje.

Predmetna tožba (njena dopolnitev) ni tako pomanjkljiva ali nerazumljiva, da bi jo moralo sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP vrniti tožniku v popravo. Vsebuje vse zahtevane formalne sestavine tožbe iz 180. člena ZPP. Prav tako ni nejasna - le vsebinsko je pomanjkljiva. Takšne tožbe pa se ne vrača v popravo, saj bi bilo s takšnim ravnanjem pravzaprav kršeno razpravno načelo iz 7. člena ZPP. Prav tako sodišče ni bilo dolžno opraviti materialno procesnega vodstva iz 285. člena ZPP, saj je na pomanjkljivosti tožbe opozorila že toženka v odgovoru na dopolnitev tožbe,

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 186,66 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožniku plačati 364,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 1. 2018 in da mu je dolžna povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Tožniku je naložilo, da toženki povrne pravdne stroške v višini 303,88 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Sklicuje se tudi na pravice, ki jih zagotavljajo Ustava, Evropska konvencija za človekove pravice in Listina EU. Ne strinja se, da sodišče ne more z gotovostjo ugotoviti dejanske podlage spora. Račun 1/18 je specificiran, enako je navedeno v tožbi in priloženi dokumentaciji. Sodišče sodi na podlagi predloženih listin, ne gre za nadomeščanje trditev s prilogami. Za vsako postavko so priložene listine, prav tako je popolnoma jasen tožbeni zahtevek. Dopolnitev tožbe ima 14 strani, priložena je tudi dokumentacija o opravljenem delu. V primeru nesklepčne tožbe ima sodišče na razpolago 318. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), da se nesklepčnost odpravi. Sodišče ni natančno pojasnilo, kaj naj bi bilo nepreglednega, sodba je nerazumljiva. Katere storitve so bile opravljene, je jasno razvidno iz računa 1/18, navedb v dopolnitvi tožbe in dokaznega predloga. Sodišče tožniku ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem, kršilo je 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Očitno ni zmožno ustrezno prebrati stroškovnikov oziroma tabel in prilog ter krivdo vali na tožnika. Tožnik se sprašuje, ali je težko npr. prebrati določeno elektronsko sporočilo, pogledati priloge in ugotoviti, ali je to vredno 20 točk. Gre za sojenje v korist toženke. Tožnik priglaša pritožbene stroške.

3. Toženka preko pooblaščene odvetniške družbe v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma izpostavlja, da gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti, saj vrednost spornega predmeta ne presega zneska 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). O pritožbi je zato odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP). Skladno s prvim odstavkom 458. člena ZPP se smeta sodba oziroma sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6. Kot je v odločbi II Ips 110/2014 poudarilo že Vrhovno sodišče RS, morajo biti navedbe, na katere tožnik opira svoj zahtevek, razvidne že iz tožbe (oziroma v obravnavanem primeru iz dopolnitve tožbe). S tem (in z nadaljnjimi pravočasno navedenimi dejstvi) je začrtana dejanska podlaga spora. Zato ni sprejemljivo, da se tožnik sklicuje na priloge tožbe, listinsko dokumentacijo ali v drugih zadevah in postopkih dane navedbe. Sklicevanje na vsebino drugih listin in dokumentov kot na lastne navedbe namreč povzroča tako pri sodišču kot pri nasprotni stranki nejasnost in negotovost o vsebini trditvene podlage tožbe in dejanske podlage spora nasploh. Vse navedeno je pravilno in natančno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe.

7. Tožnik je v dopolnitvi tožbe sicer obsežno opisal razmerje med toženkinim očetom in njenim bratom ter podlago, na kateri naj bi terjatev prešla nanjo (z dedovanjem). Ni pa pojasnil, na čem ta terjatev sploh temelji. V tožbi je navedel zgolj številne datume in število točk, ki naj bi mu pripadale po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT). Kakšne storitve točno je sploh opravil za toženkinega očeta, ni jasno. Ni naloga sodišča, da ob slabi oziroma pomanjkljivi trditveni podlagi preučuje obsežno dokumentacijo in ugotavlja, kaj je tožnik z določeno (zgolj številčno označeno) postavko morda imel v mislih. Smisel priloženih dokazov je dokazovanje tožbenih trditev, ne pa njihovo nadomeščanje.

8. Predmetna tožba (njena dopolnitev) sicer ni tako pomanjkljiva ali nerazumljiva, da bi jo moralo sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP vrniti tožniku v popravo. Vsebuje vse zahtevane formalne sestavine tožbe iz 180. člena ZPP. Prav tako ni nejasna - le vsebinsko je pomanjkljiva. Takšne tožbe pa se ne vrača v popravo, saj bi bilo s takšnim ravnanjem pravzaprav kršeno razpravno načelo iz 7. člena ZPP. Prav tako sodišče ni bilo dolžno opraviti materialno procesnega vodstva iz 285. člena ZPP, saj je na pomanjkljivosti tožbe opozorila že toženka v odgovoru na dopolnitev tožbe (tožnik pa na to kljub pozivu sodišča ni odgovoril, saj niti ni vložil pripravljalne vloge, ki bi jo sicer lahko).

9. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške postopka s pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Toženki pa mora v roku 15 dni povrniti stroške odgovora na pritožbo v vrednosti 250 točk (tar. št. 22/1 OT) in administrativne stroške v vrednosti 5 točk (2 %), kar znaša 255 točk oziroma 153,00 EUR (ob vrednosti točke 0,60 EUR). Poleg tega ji je dolžan povrniti DDV v višini 33,66 EUR (22 %), skupno torej 186,66 EUR. V primeru zamude ji mora plačati zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka roka za plačilo do plačila.