Jedro

Zaključek, da je tožnik pri svoji natečajni rešitvi (delno) kopiral IDZ ..., je prvostopenjski organ napravil na podlagi ugotovitve, da sta tipologija in organizacija tlorisov in vertikalnih komunikacij vseh nadstropij doma za upokojence pri IDZ ... in tožnikovi arhitekturni natečajni rešitvi skoraj identični. Podobnost tlorisnih zasnov (vseh nadstropij) obeh načrtovanih objektov pa je tudi po presoji sodišča tako velika, da ni bilo moč slediti ugovoru tožnika, da je k tej podobnosti prispevala nepravilna oblika parcele. Da ne gre za naključje, pa priča tudi dejstvo, da se je tožnik z navedeno IDZ ... v fizični obliki seznanil na sedežu toženke, kar izhaja iz tožnikove izjave, dane v postopku pred toženko.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ v ponovnem postopku1 tožnika spoznal za krivega: da je v času od 18. 5. do 13. 7. 2017 kot avtor izdelal arhitekturno natečajno rešitev (natečajni elaborat z delovno št. 11; šifra 63999), s katero je sodeloval na javnem, projektnem, odprtem, anonimnem, enostopenjskem natečaju za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in izbiro izvajalca projektne dokumentacije za A. A. naročnika B. B., pri čemer je pri tej rešitvi uporabil (delno kopiral) tuje avtorsko delo IDZ – idejno zasnovo IDZ-DUC-..., 008-17, projektant ... + arhitekti d.o.o. (v nadaljevanju IDZ ...), ki je bila podlaga za izdelavo natečajne naloge in si jo je bilo v času javnega natečaja mogoče ogledati na sedežu ZAPS, s čimer je izvršil znake težje disciplinske kršitve po 21. točki 7. člena Disciplinskega pravilnika (Ur. list RS št. 69/2010, 95/2012 in 63/2013), ki določa, da član zbornice stori težjo disciplinsko kršitev, če neupravičeno uporablja tuje avtorsko delo ali patent, pri storitvi očitane kršitve pa je ravnal naklepno, saj se je glede na svoje osebne lastnosti, vlogo, v kateri je pri projektu sodeloval, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno in glede na svojo usposobljenost za opravljanje določenega dela moral zavedati, da zaradi njegovega ravnanja lahko nastane prepovedana posledica (kršitev Disciplinskega pravilnika in Kodeksa poklicne etike arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev), pa je njen nastanek kljub temu dopustil. Zato mu je izrekel disciplinski ukrep opomin. V skladu s petim odstavkom 13. člena Disciplinskega pravilnika je sankcijo izrekel s stranskim ukrepom, da se po dokončnosti sklepa v disciplinskem postopku sankcija objavi na spletni strani zbornice. Sklenil je še, da je tožnik dolžan plačati stroške disciplinskega postopka na prvi stopnji kot povprečnino v znesku 1.315,00 EUR, v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je disciplinski tožilec ZAPS (v nadaljevanju disciplinski tožilec) disciplinski postopek zoper tožnika uvedel po uradni dolžnosti na podlagi prijave, prejete s strani Natečajne službe ZAPS. Prvostopenjski organ v obrazložitvi navaja, da gre v primeru IDZ ... za avtorsko delo, ki je predstavljalo vir za pripravo natečajne naloge, ni pa bilo podlaga za izdelavo posameznih natečajnih rešitev. Naročnik IDZ ... ni priložil kot podlage v razpisno dokumentacijo, prav tako pa v razpisni dokumentaciji tudi ni nikjer omenil zahteve po njeni nadgradnji oziroma sledenju njenim konceptualnim rešitvam. Navkljub temu je tožnik IDZ ... delno kopiral, saj je iz tlorisov, ki jih je izdelal v svoji arhitekturni natečajni rešitvi, jasno razvidno, da sta tipologija in organizacija tlorisov ter položaj vertikalnih komunikacij v večji meri prevzeta od avtorja IDZ ... V traktu sob je namreč tlorisna zasnova skoraj identična, kar nikakor ne more biti slučaj; prav tako pa so skoraj identični oblika kletnega dela s parkirišči, južni trakt v pritličju in tloris prvega ter drugega nadstropja. Zasnova in oblika tlorisa pa sta bistven element avtorstva in kot taka tudi varovana z avtorskimi pravicami. S kopiranjem IDZ ... pri pripravi svoje arhitekturne natečajne rešitve je tožnik tako kršil 10. in 20. člen Kodeksa poklicne etike arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev. Ugotavlja, da je podobnost med IDZ ... in tožnikovo arhitekturno natečajno rešitvijo prevelika, da bi bilo mogoče slediti zagovoru tožnika, da gre le za tehnologijo gradnje, obliko parcele ter zakonsko regulativo. Za izrek milejše sankcije (tj. opomina) se je odločil upoštevaje olajševalno okoliščino, da tožnik do sedaj pred disciplinskimi organi toženke še ni bil obravnavan in mu ni bila izrečena nobena disciplinska sankcija. Stroški postopka so bili odmerjeni skladno z Disciplinskim pravilnikom.

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil ter sklenil, da je tožnik dolžan plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 600,00 EUR. V obrazložitvi se sklicuje na razloge, ki jih je v izpodbijanem sklepu navedel že prvostopenjski organ oziroma te dodatno pojasnjuje. Dodaja, da se deloma strinja s tožnikom, da je lahko skoraj identičen tloris idejne zasnove in natečajne rešitve posledica obstoječih standardov in razpoložljivega zemljišča. Vseeno pa navedene okoliščine ne morejo v celoti pojasniti skoraj identične tlorisne in prostorske rešitve. V zvezi s sodno prakso, na katero se je v pritožbi skliceval tožnik, pa navaja, da ravno ta pritrjuje temu, da bi morala biti ustvarjalnost tožnika v konkretnem primeru večja.

**Potek postopka v upravnem sporu in bistvene navedbe strank**

3. Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da sta si izrek izpodbijanega sklepa in njegova obrazložitev med seboj v nasprotju glede vprašanja, ali je IDZ ... predmetnemu natečaju predstavljala podlago ali vir. Po njegovem mnenju je bila slednja podlaga za natečaj in ne njegov vir. To izhaja tako iz izreka izpodbijanega sklepa kot izjav naročnika in razpisne dokumentacije, kjer je bilo označeno, da je predmet natečaja »dop. IDZ«. Glede na povedano je že v osnovi izključena neupravičena uporaba tujega avtorskega dela in s tem disciplinska kršitev. Če je namreč nekaj podlaga, je takšno podlago upravičeno uporabiti. Do njegovih navedb, da je bil IDZ ... podlaga za predmetni natečaj, se nista opredelila ne prvostopenjski ne drugostopenjski organ. Nadalje mu je izostanek natančnega opisa v izreku izpodbijanega sklepa, kaj naj bi bilo »kopirano«, onemogočil uspešno obrambo, navedeno pa pomeni tudi kršitev njegovih ustavnih pravic (14., 15., 22. in 25. člen Ustave RS). Navaja, da ni posegel v tuje avtorsko delo – tega ni ne prerisoval ne kopiral. IDZ ... glede na okoliščine primera (tlorisna zasnova gradbene parcele in namen gradnje) niti ne doseže pravnega varstva avtorstva. Čim manjši je namreč manevrski prostor možne ustvarjalnosti, tem več ustvarjalnosti je treba za dosego kriterijev avtorskega dela iz 5. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Navaja še, da so ugotovitve toženke, zakaj naj bi bilo avtorsko delo IDZ ... kopirano, presplošne (sklicuje se zgolj na skoraj identično tlorisno zasnovo objektov). IDZ ... se sicer od njegove arhitekturne natečajne rešitve razlikuje v več točkah, saj ni obsegala jedilnice, frizerskega salona in dvorane na sredini. Nazadnje še navaja, da je disciplinski tožilec postopek proti njemu sprožil po uradni dolžnosti na podlagi prijave, prejete s strani Natečajne službe ZAPS, kateri pa sporna avtorska pravica ne pripada. Glede na to, da avtor dela, katerega naj bi sam neupravičeno uporabil, ni podal prijave, je nezakonito, da bi takšen postopek zahtevali tisti, ki sami niso njegovi avtorji. Prvostopenjski organ tako ni imel podlage za obravnavo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih izpodbijanega sklepa. Dodatno navaja, da stališču tožnika, da je bilo idejno zasnovo upravičeno, če ne že nujno uporabiti, nasprotuje obvezna uporaba 100. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Sklicuje se tudi na določbi 38. in 42. člena Pravilnika o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov, s katerima izpostavlja razlikovanje med natečajnim elaboratom in natečajno nalogo. Tožbene navedbe o kršitvi ustavnih pravic označuje kot povsem neobrazložene. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

5. Tožnik na naroku za glavno obravnavo 3. 6. 2021 po pooblaščencu ni podal novih navedb. Dodaja le, da ni z ničemer zavajal ali karkoli izkrivljal, kar naj bi mu bilo očitano.

6. Toženka na naroku za glavno obravnavo 3. 6. 2021 po pooblaščencu navede, da v celoti vztraja pri svoji odločitvi in dosedanjih navedbah. Dodaja, da izjava C. C. z dne 9. 8. 2017 o prenosu materialnih avtorskih pravic v predmetni zadevi ni pomembna, kar pojasnjuje s sklicevanjem na 75. in 78. člen ZASP.

**Odločanje po sodniku posamezniku**

7. Sodišče je 16. 2. 2021 sprejelo sklep, da v zadevi odloča po sodniku posamezniku, in sicer iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Stranke postopka sestavi sodišča niso ugovarjale niti pisno pred glavno obravnavo niti na izrecno vprašanje sodnice na naroku za glavno obravnavo 3. 6. 2021. **Dokazni sklep**

8. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v listine v sodnem spisu, ki sta jih vložila tožnik: sklep drugostopenjskega organa št. D/REG-60/19-ZAPS/DZ-DS/6 z dne 27. 3. 2019 (A2) ter izpodbijani sklep (A3), in toženka: natečajne pogoje (B2), natečajno nalogo (B3), IDZ ... (B4), vprašanja natečajnikov in odgovore naročnika s portala javnih naročil (B5) ter ločeno mnenje članov ocenjevalne komisije D. D. in E. E. iz Obvestila o izidu natečaja in zaključnem poročilu ocenjevalne komisije (B6). Sodišče je vpogledalo tudi v vse listine v upravnem spisu.

9. Sodišče pa je zavrnilo dokazni predlog toženke za zaslišanje obeh članov komisije, ki sta k Obvestilu o izidu natečaja in zaključnem poročilu ocenjevalne komisije podala ločeno mnenje, tj. D. D. in E. E. Toženka ob podaji dokaznega predloga (niti kasneje) namreč ni navedla, katera dejstva naj bi omenjeni priči dokazovali (ali dejstva, ki sta jih podali že v ločenem mnenju ali katera druga), zato je sodišče navedeni dokazni predlog iz razloga nesubstanciranosti zavrnilo.

10. Iz razloga nesubstanciranosti pa je sodišče zavrnilo tudi nadaljnji dokazni predlog toženke, in sicer vpogled v preostale (še nepredložene) listine razpisne dokumentacije. V zvezi s tem sodišče dodaja, da je že razpolagalo z natečajnimi pogoji in natečajno nalogo, ki so bili sestavni del razpisne dokumentacije; katera relevantna dejstva bi se z vpogledom v preostali del razpisne dokumentacije še dokazovala, pa toženka tudi ni pojasnila.

**K I. točki izreka**

11. Tožba ni utemeljena.

12. Upoštevaje navedbe strank v postopku in izpodbijani sklep je med strankama tega upravnega spora nesporno, da je B. B. (v nadaljevanju naročnik), razpisal javni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in izbiro izdelovalca projektne dokumentacije za A. A., pri čemer je razpisno dokumentacijo pripravil v sodelovanju s toženko. Na predmetnem natečaju je s svojo arhitekturno natečajno rešitvijo (natečajni elaborat z delovno št. 11; šifra 63999) sodeloval tudi tožnik, ki je za svoj elaborat s strani ocenjevalne komisije prejel 1. nagrado.

13. V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopenjskega organa, s katero je ta tožnika spoznal za krivega tam opisanega ravnanja, s katerim naj bi slednji izvršil znake težje disciplinske kršitve po 21. točki 7. člena Disciplinskega pravilnika, zaradi česar mu je izrekel disciplinski ukrep opomin.

14. Uvodoma sodišče zavrača kot neutemeljene tožbene navedbe, da naj toženka ne bi imela podlage za obravnavo zahteve disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka. Po prvem odstavku 139. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki se v konkretnem primeru uporablja v skladu s 57. členom Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, se disciplinski postopek začne na pisno zahtevo disciplinskega tožilca, pri čemer se po prvem odstavku 137. člena ZGO-1 disciplinske kršitve članov poklicne zbornice, delovanje disciplinskih organov zbornice, disciplinski postopek in kazni za disciplinske prekrške določijo z disciplinskim pravilnikom. Za konkretni primer upoštevni Disciplinski pravilnik (Uradni list RS, št. 69/10, 95/12 in 63/13) je v 45. členu določal, da se predhodni disciplinski postopek prične, ko tožilec prejme prijavo disciplinske kršitve ali sam zazna tako kršitev. Po prvem odstavku 48. člena tega pravilnika pa je lahko prijavo za uvedbo disciplinskega postopka podal vsakdo, ki je zaznal disciplinsko kršitev. Iz tega razloga so neutemeljene tožbene navedbe, da bi lahko prijavo za uvedbo disciplinskega postopka podal zgolj avtor IDZ ..., katerega avtorstvo naj bi bilo neupravičeno uporabljeno. Toženka je tako imela podlago za obravnavo zahteve disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka, četudi je slednji zahtevo vložil na podlagi prijave, prejete s strani Natečajne službe ZAPS.

15. Sodišče tudi ne pritrjuje tožbenim navedbam, da je zaradi IDZ ... kot podlage predmetnemu natečaju že v osnovi izključena njena neupravičena uporaba kot tujega avtorskega dela. Prav tako se s tožnikom ne strinja niti, da IDZ ... glede na okoliščine primera ne dosega pravnega varstva avtorstva.

16. Sodišče najprej pritrjuje toženki, da IDZ ... predstavlja avtorsko delo, saj podlago za tako stališče predstavlja 9. točka drugega odstavka 5. člena ZASP, ki med avtorska dela uvršča tudi arhitekturna dela, kot npr. skice, načrte ter izvedene objekte s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture, pri čemer ni glede nobenega elementa iz prvega odstavka 5. člena ZASP s strani tožnika vzpostavljen razumen dvom, da ne bi obstajal. Zatrjevane posebne okoliščine primera (tlorisna zasnova gradbene parcele, namen gradnje) ne dajejo podlage za zaključek, da so bile v tem primeru avtorjeve ustvarjalne možnosti toliko skrčene, da avtorjevo ustvarjalno udejstvovanje ne bi bilo mogoče. Manevrski prostor ustvarjalnosti je bil po tožnikovem mnenju v konkretnem primeru okrnjen zaradi nepravilne oblike parcele, kot tudi zaradi samih zahtev naročnika, kaj naj bi dom za upokojence vključeval. V zvezi s slednjim sodišče ugotavlja, da tožniku niti ni bilo očitano, da bi njegova arhitekturna natečajna rešitev povzemala program po IDZ ...; nenazadnje so morali udeleženci predmetnega natečaja upoštevati želje naročnika, ki jih je ta navedel v natečajni nalogi (ti pa so bili v večini vsebovani že v IDZ ...). Zaključek, da je tožnik pri svoji natečajni rešitvi (delno) kopiral IDZ ..., je prvostopenjski organ napravil na podlagi ugotovitve, da sta tipologija in organizacija tlorisov in vertikalnih komunikacij vseh nadstropij doma za upokojence pri IDZ ... in tožnikovi arhitekturni natečajni rešitvi skoraj identični. Podobnost tlorisnih zasnov (vseh nadstropij) obeh načrtovanih objektov pa je tudi po presoji sodišča tako velika, da ni bilo moč slediti ugovoru tožnika, da je k tej podobnosti prispevala nepravilna oblika parcele. Da ne gre za naključje, pa priča tudi dejstvo, da se je tožnik z navedeno IDZ ... v fizični obliki seznanil na sedežu toženke, kar izhaja iz tožnikove izjave, dane v postopku pred toženko. Nenazadnje pa v zvezi s tem ni nezanemarljiv niti podatek, da so ostali udeleženci predmetnega natečaja podali arhitekturne natečajne rešitve, ki so se vidno razlikovale od IDZ ...

17. Neutemeljene so tožnikove navedbe, da naj bi IDZ ... predstavljala podlago predmetnemu natečaju, v smislu, da so jo udeleženci natečaja bili upravičeni uporabiti in nadgraditi. Za kaj takega namreč v določilih razpisne dokumentacije predmetnega natečaja po presoji sodišča ni bilo podlage. Kot je to navedel že prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, sodišče pa temu pritrjuje, v razpisni dokumentaciji predmetnega natečaja IDZ ... ni bila omenjena kot njegova podlaga, niti ni bila nikjer navedena zahteva po njeni nadgradnji oziroma sledenju njenim konceptualnim rešitvam. Nasprotno je bila IDZ ... – kot to pojasni že prvostopenjski organ v izpodbijanem sklepu – zgolj vir za pripravo natečajne naloge, kar jasno izhaja iz njene 7. točke (naslovljena: „VIRI“). Ravno natečajna naloga pa je bila kot del razpisne dokumentacije oziroma natečajnega gradiva dokument, ki je sodelujočim na predmetnem natečaju podala podatke, usmeritve in zahteve, iz katerih je bilo jasno razvidno, kaj si naročnik v konkretnem primeru od njih želi.

18. Resda je bila – kot navaja tožnik – v razpisni dokumentaciji (med natečajnimi pogoji) na več mestih zapisana besedna zveza dop.IDZ (dopolnitev IDZ), vendar je tako iz posameznih omemb te besedne zveze, kot tudi celotnih natečajnih pogojev razbrati, da se omenjena dopolnitev IDZ ne nanaša na dopolnitev IDZ ..., pač pa na dopolnitev IDZ arhitekturne natečajne rešitve, ki bo po zaključenem natečaju izbrana s strani naročnika. Do navedenega se je v svojem sklepu pod točko 1. konkretno opredelil tudi drugostopenjski organ, čemur sodišče sledi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

19. Že v izhodišču je netočna tudi trditev tožnika, da je bilo dejstvo, da je IDZ ... predmetnemu natečaju služila kot njegova podlaga, razvidno že iz izreka izpodbijanega sklepa. Slednji namreč IDZ ... ne opredeli kot podlage predmetnemu natečaju oziroma sodelujočim arhitekturnim natečajnim rešitvam, pač pa kot podlago za izdelavo natečajne naloge. Da slednje ne gre enačiti s samim natečajem ali natečajnimi rešitvami, pa je razvidno že iz 17. točke te obrazložitve. Na podlagi navedenega tako ni utemeljena niti tožnikova navedba, da naj bi si bila izrek izpodbijanega sklepa in njegova obrazložitev med seboj v nasprotju.

20. Na drugačno presojo sodišča pa ne morejo vplivati niti izjave naročnika oziroma njegove direktorice v postopku pred toženko, četudi podane v prid tožnika (v smislu, da je bila IDZ ... predmet nadgradnje), saj so za presojo – ali je bila predmet natečaja nadgradnja IDZ ... – lahko relevantna le določila razpisne dokumentacije predmetnega razpisa. Tudi dejstvo, da je bila IDZ ... natečajnikom v fizični obliki dostopna na vpogled na sedežu toženke, na drugačno presojo sodišča ne more vplivati. Navedeno namreč ne spremeni ugotovljenih dejstev. Sodelujoči na predmetnem natečaju pa so iz odgovorov na vprašanja naročniku – poleg dejstva, da je IDZ ... na vpogled na sedežu toženke – izvedeli tudi, da ta ni bila vključena v natečajne priloge ravno iz razloga, da ne bi vplivala na natečajne rešitve.

21. Sodišče tako sodi, da je neutemeljena tudi tožbena navedba, da se ne prvostopenjski ne drugostopenjski organ nista opredelila do navedb, ki jih je tožnik podal v podkrepitev teze, da je IDZ ... predstavljala podlago predmetnemu natečaju. Da to ne drži, izhaja že iz povedanega. V nasprotje pa si glede tega pride tudi sam tožnik, ko v tožbi navaja, da sta si izrek izpodbijanega sklepa in njegova obrazložitev v tem delu med seboj v nasprotju.

22. Ne drži niti očitek tožnika, da naj bi mu izostanek natančnega opisa očitane kršitve v izreku izpodbijanega sklepa, in sicer, kako naj bi (delno) kopiral IDZ ..., onemogočil uspešno obrambo. Pri preizkusu ustreznosti konkretizacije očitane kršitve se namreč sodišče – upoštevaje okoliščino, da pri obeh organih toženke ne gre za redno sodišče – ni omejevalo zgolj na izrek izpodbijanega sklepa, ampak je upoštevalo tudi njegovo obrazložitev, kar pomeni najširšo možno razlago primerne konkretizacije očitanega dejanja2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je konkretizacija očitane kršitve (delno kopiranje IDZ ...) razvidna, in sicer naj bi bila tipologija in organizacija tlorisov ter položaj vertikalnih komunikacij tožnikove arhitekturne natečajne rešitve v večji meri prevzeta od avtorja IDZ ...; v traktu sob naj bi bila tako tlorisna zasnova skoraj identična, kar nikakor ne more biti slučaj, prav tako pa naj bi bili skoraj identični oblika kletnega dela s parkirišči, južni trakt v pritličju in tloris prvega ter drugega nadstropja. Da bi moral prvostopenjski organ očitano kršitev docela zajeti oziroma konkretizirati že v samem izreku (ob upoštevanju standardov, ki veljajo v kazenskem postopku), pa v relevantnih določbah ZGO-1 ali Disciplinskega pravilnika ni pravne podlage. Nasprotno je slednji v drugem odstavku 2. člena celo določal, da disciplinski organi pri svojem delu smiselno uporabljajo (tudi) določila Zakona o pravdnem postopku, če ni s tem pravilnikom določeno drugače. 23. V čem naj bi izostanek natančnega opisa očitane kršitve v izreku izpodbijanega sklepa posegel v tožnikove ustavne pravice (ki jih je sodišče navedlo v povzetku tožbe), pa tožnik v tožbi ne pojasni, zaradi česar se sodišče do teh navedb ni opredeljevalo.

24. V zvezi s tožbenimi navedbami, da naj tožnik avtorskega dela IDZ ... ne bi ne prerisoval ne kopiral, sodišče ugotavlja, da tožnik ugotovitev prvostopenjskega organa (razvidnih iz 1. točke te obrazložitve) niti ne prereka izrecno, pač pa te opredeli kot (pre)splošne in konkretno navede le, da se njegova arhitekturna natečajna rešitev, s katero je sodeloval na predmetnem natečaju, od IDZ ... razlikuje v več točkah, saj slednja ni obsegala jedilnice, frizerskega salona in dvorane na sredini.

25. Po presoji sodišča ugotovitve prvostopenjskega organa v zvezi s konkretizacijo očitane kršitve, tj. (delnega) kopiranja IDZ ..., niso pavšalne oziroma presplošne. Prvostopenjski organ namreč ne zaključi le, da sta tipologija in organizacija tlorisov ter položaj vertikalnih komunikacij v večji meri prevzeta od avtorja IDZ ..., ampak slednje tudi nadaljnje pojasni. In sicer z ugotovitvijo, da je v traktu sob tlorisna zasnova skoraj identična, prav tako pa so skoraj identični oblika kletnega dela s parkirišči, južni trakt v pritličju in tloris prvega ter drugega nadstropja. Upoštevaje že na prvi pogled izrazito podobne skice tlorisov doma za upokojence, ki so vsebovane v IDZ ... in tožnikovi arhitekturni natečajni rešitvi, pa sodišče zaključuje, da je takšna konkretizacija očitane kršitve zadostna.

26. Na drugačno presojo sodišča ne more vplivati niti tožnikova navedba, da se njegova arhitekturna natečajna rešitev od IDZ ... razlikuje v več točkah, saj slednja ni obsegala jedilnice, frizerskega salona in dvorane na sredini. Navedeno namreč tudi po presoji sodišča ne spremeni dejstva izrazite podobnosti tlorisne zasnove celotnega objekta doma upokojencev, že drugostopenjski organ pa je v obrazložitvi svojega sklepa navedel – čemur sodišče pritrjuje – da je takšno prostorsko noviteto na tožnikovi strani moč pripisati izrecno razpisani zahtevi v natečajni nalogi.

27. Ker je sodišče na podlagi navedenega presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, in tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka**

28. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 V predhodnem postopku je namreč drugostopenjski organ s sklepom št. D/REG-80/18-ZAPS/DZ-DS/3 z dne 24. 5. 2018 pritožbi tožnika ugodil in sklep prvostopenjskega organa št. D/Reg-53/18-ZAPS/DZ-DK/4 z dne 8. 3. 2018 razveljavil in mu zadevo vrnil v novo obravnavo. Z navedenim sklepom mu je podal navodilo, naj vpogleda v razpisno dokumentacijo in oceni, ali je bil IDZ ... podlaga za natečaj ali samo vir za izdelavo natečajne naloge ter ali je naročnik dejansko menil, da je najbolj optimalna rešitev tista, ki se bo najbolj približala omenjeni IDZ ... Prav tako pa naj bi prvostopenjski organ moral ugotoviti, ali je glede specifičnosti parcele enaka prostorska zasnova res poseg v avtorsko pravico, upoštevaje obliko parcele in zakonsko regulativo. 2 Podobno tudi Upravno sodišče Republike Slovenije v sodbi I U 105/2018-11 z dne 18. 4. 2019.