Jedro

Postopek izvršitve sodnih odločb, izdanih v drugi državi članici, ureja pravo zaprošene države članice (41. člen Bruseljske uredbe I bis), v obravnavani zadevi torej slovenski predpis (ZIZ). V istem členu je še določeno, da se sodna odločba, ki je izdana v državi članici in je izvršljiva v zaprošeni državi članici, izvrši pod enakimi pogoji kot sodna odločba, izdana v zaprošeni državi članici, kar pomeni, da slovensko sodišče glede vsebine predloga za izvršbo ne sme postavljati nobenih dodatnih zahtev.

Upnik je zadostil vsem obveznim sestavinam predloga za izvršbo glede izročitve dolžnikovega avtomobila, saj ga je določno opredelil oziroma individualiziral (tudi z navedbo številke šasije) skupaj z ustreznim naslovom, kjer se nahaja (prvi odstavek 40. člena ZIZ). S tem so navedeni vsi potrebni podatki za opravo izvršbe. ZIZ ne določa nobenega dokazovanja, da je predmet, za katerega se zahteva prisilna izročitev, dejansko na v predlogu navedenem kraju. Prej nasprotno: določa alternativni način izvršbe, če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku, ne pri kom drugem (215. člen ZIZ).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo in predlog za izvršbo zavrglo.

2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da je podana pristojnost Okrajnega sodišča v Murski Soboti, saj se predmet predlagane izvršbe osebno vozilo Audi A4, last dolžnika, nahaja na naslovu V. S tem je ustrezno konkretiziral svoj predlog, kar zadošča za krajevno pristojnost, ki se presodi le na podlagi navedb v predlogu glede na ustaljeno sodno prakso. Meni, da bi sodišče prve stopnje moralo slediti predlogu za izvršbo in ne bi smelo zahtevati dokazov, da se predmet izvršbe nahaja na območju Republike Slovenije. Sklicuje se na določilo 77. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje se je sicer v obravnavani izvršilni zadevi tujih pravnih subjektov glede mednarodne pristojnosti pravilno oprlo na določilo 5. točke 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – prenovitev (v nadaljevanju Bruseljska uredba I bis), po katerem je v zvezi z izvršitvijo sodne odločbe izključno pristojno sodišče države članice, kjer se bo opravila izvršba. Vendar je nepravilno od upnika zahtevalo dokazovanje, da se izvršilni predmet, glede katerega je bila predlagana izvršba, dejansko nahaja na območju Republike Slovenije, za kar ni nobene pravne podlage.

5. Postopek izvršitve sodnih odločb, izdanih v drugi državi članici, ureja pravo zaprošene države članice (41. člen Bruseljske uredbe I bis), v obravnavani zadevi torej slovenski predpis (ZIZ). V istem členu je še določeno, da se sodna odločba, ki je izdana v državi članici in je izvršljiva v zaprošeni državi članici, izvrši pod enakimi pogoji kot sodna odločba, izdana v zaprošeni državi članici, kar pomeni, da slovensko sodišče glede vsebine predloga za izvršbo ne sme postavljati nobenih dodatnih zahtev.

6. Upnik je zadostil vsem obveznim sestavinam predloga za izvršbo glede izročitve dolžnikovega avtomobila, saj ga je določno opredelil oziroma individualiziral (tudi z navedbo številke šasije) skupaj z ustreznim naslovom, kjer se nahaja (prvi odstavek 40. člena ZIZ). S tem so navedeni vsi potrebni podatki za opravo izvršbe. ZIZ ne določa nobenega dokazovanja, da je predmet, za katerega se zahteva prisilna izročitev, dejansko na v predlogu navedenem kraju. Prej nasprotno: določa alternativni način izvršbe, če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku, ne pri kom drugem (215. člen ZIZ).

7. Kot je upnik pravilno navedel, mora sodišče prve stopnje svojo pristojnost presojati po navedbah v predlogu za izvršbo.1 Ker je predlagana prisilna izvršba glede izročitve konkretno opredeljenega avtomobila, ki je kot tak tudi opredeljen v izvršilnem naslovu, sodišče prve stopnje ni imelo razloga za zavrženje predloga za izvršbo. Kraj V.v., ki ga je navedel upnik, spada v občino Tišina in s tem v območje Okrajnega sodišča v Murski Soboti, ki je v skladu z določilom 213. člena ZIZ krajevno pristojno sodišče v obravnavani zadevi.

8. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje vsebinsko odločiti o predlogu za izvršbo.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 VSRS Sklep I R 146/2018.