Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da obdolženemu pred začetkom preiskave ni bila vročena odredba Pp 1/2015-23 z dne 15. 10. 2015, kot to izhaja iz zapisnika o preiskavi stanovanja, ampak odredba Pp 1/2015-24 z istega dne, to je odredba, iz katere izhaja, da se zoper obdolženega B.Š. in druge soobdolžene odreja hišna preiskava, ki obsega preiskavo poslovnih prostorov, stanovanjskih prostorov in drugih prostorov s pritiklinami na naslovih v C., Kukovčeva ulica in drugih naslovih v okolici C. (točka 1 - 3 omenjene odredbe). To odredbo je zagovornik obdolženega vložil v spis Okrožnega sodišča v Murski Soboti II K 40113/2015, ki nosi žig „interno“ s številko Pp 1/2015-24 z dne 15. 10. 2015. Na tej odredbi ni zapisanega nobenega naslova kjer živi ali bi vsaj naj živel obdolženi. Vendar ta ugotovitev, do katere sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča, kot utemeljeno izpostavlja pritožba, ob zgornji ugotovitvi, to je nezakonito opravljeni hišni preiskavi na naslovu B., Kmečka ulica brez pisne odredbe sodišča, ne predstavlja procesno pravno relevantnega dejstva.

Izrek

1. Pritožbi zagovornika obdolženega B.Š. se ugodi in se iz sodnega spisa II K 40113/2015 izločita listini: - zapisnik o hišni preiskavi RS, MNZ, Policija, PU Murska Sobota št. D2875187/K1608355/7493263 z dne 20. 10. 2015 in - zapisnik o zasegu predmetov RS, MNZ, Policija, PU Murska Sobota št. D2875187/K1608355/7493263 z dne 20. 10. 2015 z dokazi, navedenimi pod zaporedno št. od 1 do 26. 2. Izločeni listini se po pravnomočnosti tega sklepa zapreta v poseben ovitek in hranita ločeno od drugih spisov, v elektronskem spisu pa se ju vodi v ločeni mapi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je po predsedniku senata z izpodbijanim sklepom II K 40113/2015 z dne 23. 5. 2016 zavrnilo predlog zagovornika obdolženega B.Š. z dne 4. 3. 2016, dopolnjenim dne 7. 3. 2016, za izločitev dokazov.

2. Zoper sklep je zagovornik obdolženega vložil pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev določb Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter ugodi predlogu zagovornika obdolženega za izločitev dokazov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ob ugotovitvi, da je prišlo do razhajanj med naslovom, zapisanim v odredbi za hišno preiskavo (Kmečka ulica, B.) in naslovom, kjer je bila hišna preiskava dejansko opravljena (Kmečka ulica, B.), ocenilo, da je bila hišna preiskava opravljena v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), in da ne gre za primer iz prvega odstavka 215. člena ZKP, ki ima po 219. členu ZKP za posledico nezakonitost pri hišni preiskavi pridobljenih dokazov.

5. Procesnopravna relevantna dejstva, pomembna za odločitev o zakonitosti hišne preiskave pri obdolženemu B.Š., ki izhajajo iz razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov kazenskega spisa, so naslednja: - kot nujno preiskovalno dejanje je bila z odredbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti PP 1/2015-23 z dne 15. 10. 2015 (točka 4 in 5 odredbe) zoper takrat osumljenega B.Š. (sedaj obdolženega) odrejena hišna preiskava na dveh naslovih: - M.S., Stara ulica (ki bo zajemala preiskavo stanovanja št. 23 in poslovnih prostorov podjetja T., p. in s. d.o.o. M.S.); - B., Kmečka ulica (ki bo zajemala preiskavo stanovanjskega prostora na naslovu Kmečka, B. s pritiklinami, kjer neprijavljen dejansko biva B.Š., osebnega avtomobila in tovornega vozila); - iz zapisnika o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča izhaja, da je zapisnik sestavljen pri B.Š. iz B., Kmečka ulica; da je bila obdolženemu pred preiskavo vročena odredba sodišča Pp 1/2015-23 z dne 15. 10. 2015; pri preiskavi sta bili navzoči priči; o hišni preiskavi je bil obveščen odvetnik M.H., ki pa na kraj zaradi službene zadržanosti ni prišel; obdolženi na potek hišne preiskave ni imel pripomb in je zapisnik o hišni preiskavi lastnoročno podpisal; - sestavni del zapisnika o hišni preiskavi je zapisnik o zasegu predmetov, sestavljen v B., Kmečka ulica, ki se začne z zaporedno št. 1. in konča s št. 26; - da je bila hišna preiskava dejansko opravljena na naslovu Kmečka ulica izhaja iz zagovora obdolženega in prič, zaslišanih naroku v zvezi z zahtevo za izločitev dokazov z dne 15. 3. 2016 in 23. 3. 2016 v kazenski zadevi II K 40113/2015, J.Š. (bivša partnerka obdolženega), A.B. in S.C. (priči pri hišni preiskavi), Z.F., D.K. in D.K. (policisti - kriminalisti, ki so opravljali hišno preiskavo).

6. Na podlagi teh dejstev je sodišče prve stopnje presodilo, da so policisti opravili hišno preiskavo na naslovu obdolženčevega dejanskega bivališča, kjer so imeli ves čas tudi namen opraviti in da je bila hišna preiskava opravljena v skladu z določbami ZKP. Po razlagi prvostopenjskega sodišča so policisti razpolagali z operativnimi informacijami, kje obdolženi dejansko prebiva, torej v kateri hiši in v tej hiši se je obdolženi ob prihodu policistov tudi nahajal. Obdolženi dejansko živi na naslovu Kmečka ulica, kjer je bila hišna preiskava tudi opravljena. Razhajanje med naslovoma oziroma hišnima številkama pa je pripisati napaki, ki pa ne vpliva na samo zakonitost opravljene hišne preiskave na naslovu, za katerega se je nedvomno izkazalo, da obdolženi dejansko neprijavljen prebiva.

7. Takšno stališče prvostopenjskega sodišča pritožba zagovornika utemeljeno graja. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da v obravnavanem primeru vstop v stanovanjsko hišo na naslovu Kmečka ulica, B. in preiskava prostorov na tem naslovu nista bila podprta s sodno odredbo. V sodni odredbi je bilo natančno navedeno, da se sme preiskava opraviti na naslovu Kmečka ulica, B.. Zakonski pogoj iz prvega odstavka 215. člena ZKP ni bil izpolnjena, zato za dokaze, pridobljene s tem nujnim procesnim dejanjem, velja dokazna prepoved.

8. Hišna preiskava predstavlja občuten poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, ki je dopusten samo v primerih, ko zanj obstaja ustavno dopusten cilj. Ustava v drugem odstavku 36. člena določa, da nihče ne sme brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali druge prostore, niti jih ne sme preiskovati. ZKP v drugem odstavku 215. člena določa, da je hišna preiskava mogoča le na podlagi obrazložene pisne odredbe sodišča. Dolžnost policije je, da preden predlaga preiskovalnemu sodniku izdajo odredbe o hišni preiskavi, natančno preveri kje osumljeni prebiva, nato pa ta prostor preiskati v skladu z odredbo. To je pomembno, saj je v odredbi točno navedeno, kje se sme hišna preiskava opraviti.

9. V obravnavanem primeru je bil zoper obdolženega z odredbo z dne 24. 9. 2015 po 149.a členu ZKP odrejen ukrep tajnega opazovanja za čas od 24. 9. 2015 do 24. 10. 2015. V tem času je policija razpolagala s podatkom, da je imel obdolženi v preteklosti prijavljeno prebivališče na naslovu Kmečka ulica. Ta isti naslov je 13. 10. 2015 navedla v pobudi državnemu tožilcu za izdajo predloga o preiskavi stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov, kateri je 14. 10. 2015 zaprosil preiskovalnega sodnika za izdajo odredbe o hišni preiskavi zoper obdolženega na naslovu Kmečka ulica, ne da bi pred načrtovanjem hišne preiskave ta podatek ponovno preverila. Pa bi morala, ker hiši v B. na naslovu Kmečka ulica in Kmečka ulica nista funkcionalno povezani, ampak predstavljata zaključeni enoti prostorov, ki imata zgolj skupni dovoz na dvorišče, in obdolženi je na naslovu Kmečka ulica živel v času trajanja zakonske skupnosti, po njenem razpadu (1999 leta) pa se iz hiše izselil in prostorov hiše ni uporabljal več. Pač pa se je za tem, ko se je bivša žena s hčerko in staršema preselila v sosednjo stanovanjsko hišo na naslovu Kmečka ulica (spremembe naslova stanovanja iz Kmečka ulica na Kmečko ulico ni prijavila) obdolženi občasno prihajal v to hišo, v njej dva do trikrat na mesec prespal, tukaj ima svoja nujna oblačila in na ta naslov prejema pošto že več let (tako sta izpovedala obdolženi in J.Š. 16. 3. 2016 na naroku v zvezi z zahtevo za izločitev dokazov v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti II K 40113/2015). Ugotovljeno pomeni, da si policija ne bi smela dovoliti lastne razlage, da ima stanovanjska hiša z belo fasado, v kateri neprijavljen prebiva obdolženi, hišno številko 1 (tako izpovedal D.K. 23. 3. 2016 na naroku v zvezi z zahtevo za izločitev dokazov v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti II K 40113/2015), da so policisti 100 % vedeli kje obdolženi biva, s kom živi, poznali so značilnost hiše, strukturo hiše, ko pa so prišli na kraj, hiša ni imela hišne številke, odredba pa se je glasila na naslov Kmečka ulica). Pravilen postopek policije bi bil, da bi pred izvedbo hišne preiskave z razgovori na terenu (ne le rezultati ukrepa tajnega opazovanja) preverila ali obdolženi dejansko neprijavljen biva na naslovu Kmečka ulica in podala predlog oziroma pobudo za razširitev preiskave še na drugo hišno številko in po pridobljeni pisni odredbi sodišča začela s preiskavo.

10. Navedeno izhodišče pomeni, da vstop in preiskava stanovanjskih prostorov na naslovu Kmečka ulica nista bila podprta s sodno odredbo. Ker ni šlo za izjemo iz petega odstavka 218. člena ZKP v zvezi s petim odstavkom 36. člena Ustave, pomeni, da je prišlo do nedopustnega posega v ustavno varovano pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja obdolženega v posledici kršitve prvega odstavka 215. člena ZKP v zvezi z 219. členom ZKP. Ugotovljena nezakonitost vstopa v stanovanje in opravljena hišna preiskava ima nujno posledico, da so nezakoniti tekom preiskave pridobljeni dokazi po kriterijih iz drugega odstavka 18. člena ZKP, kar pomeni, da je v obravnavanem primeru bilo potrebno zapisnik o preiskavi in zapisnik o zasegu predmetov kot njegov sestavni del, z navedenimi predmeti izločiti iz spisa (drugi odstavek 83. člena ZKP). Zato je pritožbeno sodišče odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.

11. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da obdolženemu pred začetkom preiskave ni bila vročena odredba Pp 1/2015-23 z dne 15. 10. 2015, kot to izhaja iz zapisnika o preiskavi stanovanja, ampak odredba Pp 1/2015-24 z istega dne, to je odredba, iz katere izhaja, da se zoper obdolženega B.Š. in druge soobdolžene odreja hišna preiskava, ki obsega preiskavo poslovnih prostorov, stanovanjskih prostorov in drugih prostorov s pritiklinami na naslovih v C., Kukovčeva ulica in drugih naslovih v okolici C. (točka 1 - 3 omenjene odredbe). To odredbo je zagovornik obdolženega vložil v spis Okrožnega sodišča v Murski Soboti II K 40113/2015, ki nosi žig „interno“ s številko Pp 1/2015-24 z dne 15. 10. 2015. Na tej odredbi ni zapisanega nobenega naslova kjer živi ali bi vsaj naj živel obdolženi. Vendar ta ugotovitev, do katere sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča, kot utemeljeno izpostavlja pritožba, ob zgornji ugotovitvi, to je nezakonito opravljeni hišni preiskavi na naslovu B., Kmečka ulica brez pisne odredbe sodišča, ne predstavlja procesno pravno relevantnega dejstva.

12. Glede preostalih dokazov pa pritožbeno sodišče napotuje predsednika senata, da po prejemu zadeve še pred podajo predloga za svojo izločitev preizkusi ali so v spisu še dokazi, ki vzročno - posledično izhajajo iz nezakonitega nujnega procesnega dejanja, to je hišne preiskave (dokazi z zastrupljenega drevesa). Po drugem odstavku 18. člena ZKP so tudi ti dokazi nedovoljeni. Ob presoji, da so v spisu listine in gradivo, ki vsebujejo tak nedovoljen dokaz, pa o njihovi usodi odločiti s posebnim sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.