Jedro

Določbe ZPP o vročanju prevladajo nad kakršnimkoli dogovorom. Ker je bila vročitev tožbe tožencu s pozivom na odgovor opravljena pravilno (ne v poštni predal), je po izteku zakonsko določenega roka nastopila fikcija vročitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se toženi stranki iz krivdnih razlogov, zaradi neplačevanja zapadlih obveznosti tožeči stranki, odpoveduje pogodba o finančnem leasingu za nepremičnine št. FLN/5050 z dne 14. 3. 2008 (1. točka izreka). Tožena stranka pa je dolžna v roku 60 dni od pravnomočnosti te sodbe izprazniti stanovanje tožeče stranke št. 1 v pritličju večstanovanjske stavbe na naslovu ..., stoječe na parc. št. 744/10, ki je pripisana z.k. vložku št. 0 k.o. X v. in ga prostega oseb in stvari tožene stranke izročiti tožeči stranki v roku 15 dni, da ne bo izvršbe (2. točka izreka). Tožena stranka je nadalje dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati pravdne stroške v višini 1.156,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki v primeru zamude s plačilom tečejo od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka dalje do plačila (3. točka izreka).

2. Proti zamudni sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila in uveljavljala absolutno bistveno postopkovno kršitev po 7. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in izdalo zamudno sodbo, ker so bili po oceni sodišča prve stopnje izpolnjeni vsi pogoji v skladu z določilom 318. člena ZPP.

6. Pritožnikov očitek, da tožba ni bila vročena toženi stranki v skladu z določilom 142. člena ZPP ni utemeljen. Tožba je bila pravilno vročena v odgovor, kot je razvidno iz vročilnice (redna št. 7). Toženi stranki je bilo 14. 1. 2011 na vratih puščeno obvestilo o prispelem pisanju, ki ga ni bilo mogoče osebno vročiti oziroma pustiti v hišnem predalčniku. Pisanje na pošti ni bilo prevzeto v 15-dnevnem roku, ki je bil naveden na obvestilu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se je tožba z iztekom tega roka štela za vročeno. To pomeni, da je rok za vložitev odgovora na tožbo pričel teči najkasneje 31. 1. 2011. V tem roku tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

7. V skladu s šestim odstavkom 142. člena ZPP se pravnim osebam, ki se vpišejo v sodni register, osebna vročitev opravi po 133. členu tega zakona, to je tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Vročanje se skladno s tretjim odstavkom 139. člena ZPP opravi na naslovu, ki je vpisan v sodni register.

8. ZPP ne ureja posebej, kako se pisanja, ki se morajo vročiti osebno, vročajo pravnim osebam, kadar vročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali drugemu delavcu ni mogoča. Na podlagi analogije tudi za pravne osebe ni mogoče uporabiti strožje ureditve kot velja za fizične osebe, kar pomeni, da se pri vročanju upoštevajo tretji, četrti in peti odstavek 142. člena ZPP. Tako se – če gre za vročanje po pošti – pisanje izroči pošti, v hišnem predalčniku oziroma na vratih stanovanja (poslovnega prostora) pa se pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem je treba pisanje dvigniti. Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko se pisanje dvigne, ali po izteku roka, ki je na voljo za dvig pisanja, kot je pravilno štelo sodišče prve stopnje.

9. Pritožbeno sklicevanje na dejstvo, da ima tožena stranka poštni predal, v katerega se vročajo pisanja, ni utemeljeno. V drugem odstavku 42. člena Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2, Ur. l. RS, št. 51/09 in nadaljnji) je določeno, da mora v primeru, ko poseben zakon ureja vročanje določenih poštnih pošiljk na drugačen način, kakor je določeno v tem zakonu, izvajalec poštnih storitev tako poštno pošiljko vročiti na način in pod pogoji, ki jih določa poseben zakon. Namen te določbe je, da se uporabnik in izvajalec poštnih storitev v primeru vročanja po ZPP ne moreta dogovoriti za drugačen način vročanja. Določbe ZPP o vročanju prevladajo nad kakršnimkoli dogovorom. Ker je bila vročitev tožbe tožencu s pozivom na odgovor opravljena pravilno (ne v poštni predal), je po izteku zakonsko določenega roka nastopila fikcija vročitve.

Pritožbeno sklicevanje na drugačno odločitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 26. 4. 2012, ki je vročanje v poštni predal štelo kot pravilno in zakonito ter posledično razveljavilo klavzulo pravnomočnosti na zamudni sodbi, ne more, kot je bilo pojasnjeno, vplivati na odločitev v tem pritožbenem postopku.

10. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 318. členu ZPP. V skladu s prvim odstavkom 318. člena ZPP se, če tožena stranka v zakonsko določenem roku ne odgovori na tožbo, izda sodba, s katero se ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji: da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor, da ne gre za tožbeni zahtevek, s katerim stranki ne moreta prosto razpolagati, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, ali s splošno znanimi dejstvi.

11. Sodišče druge stopnje se v celoti strinja z razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi utemeljenosti tožbenega zahtevka. Ker pritožnik ne napada razlogov v izpodbijani sodbi, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev po 2. do 4. točki prvega odstavka 318. člena ZPP, sodišče druge stopnje drugih razlogov za svojo odločitev ne podaja.

12. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ugotavlja, da ni podana nobena druga absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).