Jedro

Tudi po mnenju sodišča se predvideni priključek nahaja zunaj naselja B., tožnik pa za svoje zatrjevanje, da je predvidena širitev naselja tudi na območje DOB-1, ni predložil nobenega dokaza.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Sektor za upravljanje cest, območje Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu prvostopenjski organ ali Direkcija) je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo investitorja A. d.o.o. (v nadaljevanju tožnik) za izdajo projektnih pogojev za gradnjo cestnega priključka na regionalno cesto ..., odsek ... v km 0,545 levo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je Direkcija navedla, da je v zadevi odločala v ponovljenem postopku, v katerem je sledila napotilom drugostopenjskega organa. Predmetna lokacija predlaganega cestnega priključka v km 0,545, se nahaja na območju obstoječe utrjene površine ob državni cesti, ki jo za dostop uporabljajo lastniki obstoječih poslovnih objektov na levi strani državne ceste in je izven naselja B.. Na državni cesti ... je naselje označeno s prometno signalizacijo 2434, konec naselja pa je na stacionaži 0,145 označeno s prometno signalizacijo 2435. Predlagani cestni priključek se nahaja v km 0,545, to pomeni, da je prometna signalizacija, ki označuje konec naselja, postavljena cca. 400 m pred lokacijo predmetnega načrtovanega priključka, torej gre za priključek zunaj naselja. Naselje je po 34. točki 2. člena Zakona o cestah (ZCes-1) pozidano območje ob cesti, ki ga sestavlja vsaj deset stanovanjskih stavb, ki tvorijo prostorsko celoto, v kateri se pešci in vozila lahko vključijo v promet, na tej cesti preko dovoznih poti, ulic, trgov in parkov in drugih javnih površin, meje naselja pa so označene s predpisano prometno signalizacijo po Pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (v nadaljnjem besedilu Pravilnik); v naselje so vključeni tudi deli cest znotraj pozidanega območja, ob katerih ni stanovanjskih stavb.

2. Načrtovana lokacija cestnega priključka in parcela investitorja je po javno dostopnih podatkih Občinskega prostorskega načrta Občine Brda (v nadaljevanju OPN) v območju DOB -1, namenska raba I - območje proizvodnih dejavnosti. Na navedenem območju po OPN ni dovoljena stanovanjska gradnja. Glede na navedeno, nedvomno izhaja, da je območje obstoja utrjene površine, na kateri je predvidena ureditev predmetnega cestnega priključka, izven naselja. Predmetni priključek investitorja je od obstoječega in (načrtovanega) cestnega priključka v poslovno cono v km 0,485, ki je v funkciji, oddaljen 60 m, od obstoječega križišča z dvema lokalnima cestama v km 0,600 pa 55 m. Glede na zahtevo 9. člena Pravilnika, bi morala dvojna zaustavitvena razdalja na državni cesti znašati 260 m, ki pa glede na predvideno lokacijo predmetnega priključka na nobeno stran priključevanja na državno cesto, ni zagotovljena. Predmetni cestni priključek se nahaja izven naselja in se v nasprotju z določili 9. člena Pravilnika prekriva tako s križiščem državne ceste z lokalno cesto, kot tudi z obstoječim cestnim priključkom v km 0,485, ki bo preurejen v fazi rekonstrukcije državne ceste, zato je vlogo tožnika zavrnila.

3. Glede na četrti odstavek 9. člena Pravilnika je na cesti zunaj naselja s prometno obremenitvijo (v nadaljevanju PLDP) 3.000 vozil skozi dan, dopusten tudi manjši medsebojni odmik, če je zadoščeno pogoju preglednosti priključevanju. Prometno obremenitev na prometnem odseku regionalne ceste po uradnih podatkih Direkcije RS za infrastrukturo za leto 2016 znaša 4.450 vozil. Prometna obremenitev je že leta 2016 presegala 3.000 vozil na dan, zato manjši medsebojni odmik iz četrtega odstavka 9. člena Pravilnika med cestnima priključkoma ni dopusten.

4. V nadaljevanju upravni organ podaja izračun prometnih obremenitev in prognozo rasti prometa na državni cesti in zaključuje, da bo glede na izkazane izračune in na teh temelječo prognozo rasti prometa za plansko obdobje, prometna obremenitev na konkretnem odseku državne ceste presegala PLDP 3.000 vozil. V nadaljevanju prvostopenjski organ podaja podrobno pojasnilo v zvezi z navedbami tožnika, ki se nanašajo na predvideno rekonstrukcijo državne ceste, v okviru katere bo rekonstruiran in ustrezno urejen obstoječ cestni priključek v km 0,485, čeprav le te niso odločilne in ne vplivajo na odločitev upravnega organa. Z načrtovano gradnjo poslovne cone ... in rekonstrukcijo državne ceste po potrjenem izvedbenem načrtu se označitev območja naselja B. s prometno signalizacijo ne bo spreminjala, ker za to po ZCes-1 in OPN ni utemeljitve, tako bo celotno območje rekonstruirane državne ceste ostalo izven naselja. V območju načrtovane poslovne cone je tudi zemljišče tožnika, za katero je po izvedbenem načrtu predvideno priključevanje na notranje načrtovano povezovalno cesto in preko te na državno cesto, tako kot določa 70. člen ZCes-1. 5. Ministrstvo za infrastrukturo je s svojo odločbo, št. 3717-86/2018/4-02411756 z dne 5. 12. 2018, pritožbo tožnika zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnila. V obrazložitvi je po tem, ko je povzelo potek dosedanjega postopka, ugotovilo, da je prvostopenjski organ sledil navodilom upravnega organa druge stopnje in ponovno preveril podatke, ter jih dodatno obrazložil v izpodbijani odločbi. Organ prve stopnje je v svoji odločbi obširno obrazložil razloge za svoje odločitev in navedel vsa relevantna pravna in dejanska dejstva, zato so tožbeni ugovori tožnika neutemeljeni.

6. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja, zato sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne pristojnemu prvostopenjskemu organu v ponovno obravnavanje in odločanje ter mu povrne stroške tega postopka. V tožbi najprej povzema potek dosedanjega upravnega postopka, ki se je zaključil z zavrnitvijo njegovega predloga za izdajo projektnih pogojev za gradnjo cestnega priključka na regionalno cesto ..., odsek ..., v km 0,545. Glede razloga nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja navaja, da je sicer nesporno, da se trenutno lokacija cestnega priključka v km 0,545 nahaja izven naselja B. oziroma za tablo, ki označuje konec tega naselja. Tožnik je v predhodnem postopku že večkrat opozoril, da se mora glede na to, da se načrtovana rekonstrukcija nanaša na prihodnji razvoj, upoštevati možnost širitve naselja B., v posledici česar se bo nameravani cestni priključek nahajal znotraj naselja. Navedeno dejstvo je pomembno, saj je v skladu z določili Pravilnika znotraj naselja možno prekrivanje cestnih priključkov na javne ceste. To potrjuje tudi postopanje samega upravnega organa, ki daje soglasje predvideni obrtni coni ... za nov priključek na severni strani v km 0,708, levo kljub že obstoječemu priključku na tej lokaciji, torej se že sedaj za celotno to območje smatra, da je znotraj naselja.

7. Nadalje očita zmotno uporabo materialnega prava, saj upravni organ razloguje, da se obravnavano območje ne bo nahajalo znotraj naselja iz razloga, ker upoštevaje občinski prostorski načrt Občine Brda, tu ni dovoljena stanovanjska gradnja. Upoštevaje 34. točko 2. člena ZCes-1 je glede na to, da so v naselje vključeni tudi deli cest znotraj pozidanega območja, ob katerih ni stanovanjskih stavb, jasno, da ob upoštevanju določil trenutnega občinskega prostorskega načrta, da na obravnavanem območju stanovanjska gradnja ni dovoljena, ni nikakršnega utemeljenega razloga, da ta pozidani del ne bi spadal v naselje.

8. V nadaljevanju ugovarja ugotovljeni predvideni rasti prometa na obravnavanem območju. Upoštevaje javno dostopne podatke se štetje prometa na obravnavanem delu regionalne ceste ne izvaja, ampak je le ta zgolj ocenjen (gre za privzete vrednosti). Upoštevaje navedene podatke (ocena prometa v letu 2008 - 2016) pa promet na obravnavanem območju od leta 2011 dalje stagnira in se konstantno giblje med 4.300 in 4.600 vozil na dan. Iz tega razloga v modelu bodoče rasti ni možno upoštevati tudi obdobja pred letom 2011, oziroma upoštevanje tega obdobja, podatke vsekakor izkrivlja. Glede na stanje od leta 2011 dalje je jasno, da se promet na obravnavanem območju ne povečuje in ne bo presegel 5.000 vozil na dan, kaj šele 8.527 vozil na dan, kot popolnoma nerealno zaključuje upravni organ. Zaključke upravnega organa glede tega negira že sklicevanje na bližnja avtomatska števca (Podsabotin in Šmartno), na katerih je ugotovljena letna rast le za 0,83 % oziroma 1,65 %, pri čemer pa ni nikakršnega dokaza, da naj bi povečevanje prometa na teh dveh merilnih mestih kakorkoli vplivalo tudi na povečevanje prometa na obravnavanem območju. Glede na to, da promet na obravnavanem obsegu ne presega 5.000 vozil na dan in se bo nameravani priključek tožnika nahajal znotraj naselja, je upoštevaje določila drugega in četrtega odstavka 9. člena Pravilnika dopusten manjši odmik priključkov tudi iz razloga, ker je glede na ravno cesto zadoščeno tudi pogoju preglednosti.

9. Neustrezno je tudi sklicevanje upravnega organa na upravni zadevi, vodeni na predlog Občine Brda in s tem zajezi načrtovanih skupinskih cestnih priključkov, ter predlog C. glede gradnje kmetijsko-trgovskega objekta ... in s tem v zvezi načrtovanega individualnega cestnega priključka, ki naj bi bil ovira za izdajo zaprošenih pogojev. Obrtna cona ... je namreč le predvidena in kakršen koli dogovor v zvezi s tem še ni bil sklenjen. Prav tako tudi do sedaj ni bilo podpisano še pismo o nameri s tožnikom kot lastnikom zemljiško-knjižnih parcel, ki naj bi spadale v to obrtno cono in bi predstavljale kar velik del le te. V zvezi s to obrtno cono še ni nikakršnih prostorskih aktov in upravnih dovoljenj. Priključka, ki ju kot oviro omenja upravni organ sta individualna in ne skupinska. Za favoriziranje teh priključkov v primerjavi s priključkom tožnika pa ni nikakršnega utemeljenega razloga oziroma tako postopanje predstavlja kršitev z Ustavo zagotovljenih pravic tožnika do enakega varstva pravic in s tem diskriminatorno postopanje. Rekonstrukcija, na katero se naslovni organ sklicuje, predvideva priključevanje znotraj obrtne cone preko sosednje parcele, ki je v zasebni lasti, kar pa je nesprejemljivo in za sabo potegne številne nerešljive težave, med drugim tudi to, da bo tožnik ostal brez dostopne poti do svojih poslovnih prostorov, s čimer mu bo nastala ogromna materialna škoda.

10. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

11. Sodišče je v zadevi dne 25. 3. 2021 izvedlo glavno obravnavo v navzočnosti tožnika in tožene stranke. Tožnik je na glavni obravnavi vztrajal pri vloženi tožbi, ki jo je na glavni obravnavi povzel. Dodatno je navedel, da se z DRSI, Občino Brda in C. dogovarjajo za izvedbo priključka, ki bo zadovoljil vse. Izdelava priključka je v fazi pridobivanja zemljišč. V potrditev je predložil dopis direktorja Občinske uprave Brda D.D. o poteku odkupa zemljišč, namenjenih izvedbi priključka. V ostalem delu je vztrajal pri tožbenih navedbah in predlaganih dokazih. Pooblaščenec tožene stranke je na glavni obravnavi vztrajal pri navedbah izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje ter dodatno pojasnil, da z dogovarjanjem tožnika z DRSI ni seznanjen, zato se o tem ni mogel izreči. 12. V dokaznem postopku je sodišče izvedlo dokaze z vpogledom v upravni spis v zvezi s spornim priključkom, z vpogledom v dopis direktorice občinske uprave Občine Brda z dne 24. 3. 2021 ter z zaslišanjem direktorja tožnika, ki je v zvezi z urejanjem dostopa z glavne ceste potrdil, da je urejanje skupnega dostopa z glavne ceste v fazi dogovarjanja med Občino Brda in DRSI in da bo zadeva dokončno urejena, ko bodo odkupljena potrebna zemljišča treh parcel, ki so v lasti Zadruge C.. Za nabavo teh parcel pa je potrebno izvesti postopek nakupa preko občinskega sveta Občine Brda.

13. Sodišče je ne glede na določbo 52. člena ZUS-1 izvedbo dokaza z vpogledom v dopis direktorice Občine Brda izvedlo in sicer iz razloga obstoja pravnega interesa tožnika za vodenje postopka zoper izpodbijano odločbo. Sodišče meni, da glede na vsebino dopisa direktorice občinske uprave Občine Brda, postopek pridobivanja potrebnih parcel v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1) še ni bil uveden in je njegova uvedba odvisna od odločitve pristojnih organov lokalne skupnosti, sodišče zaključuje, da tožnik izkazuje pravni interes za nadaljevanje zadevnega upravnega spora.

K točki I izreka:

14. Tožba ni utemeljena.

15. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil vse razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do vseh pritožbenih navedb tožnika. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka dejansko stanje zadeve v celoti raziskala, svojo odločitev oprla na relevantne materialne predpise, vse to pa ustrezno utemeljila in zato zavrača očitek tožnika o zmotni uporabi materialnega prava in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu; ZUS-1).

16. Iz izpodbijane odločbe nedvomno izhaja na glavni obravnavi izvedenih dokazov, katerim tožnik ne oporeka, da se predmetna lokacija cestnega priključka na državno cesto ... odsek ... nahaja v km 0,545 levo. V zadevi ni sporno, da se je v času odločanja prvostopenjskega organa lokacija navedenega priključka nahajala izven naselja B. oziroma za tablo, ki označuje konec tega naselja. Po določbi 34. točke 2. člena ZCes-1 je naselje pozidano območje ob cesti, ki ga sestavljata vsaj 10 stanovanjskih stavb, ki tvorijo prostorsko celoto, v kateri se pešci in vozila vključujejo v promet na tej cesti, preko dovoznih poti, ulic, trgov, pločnikov ali drugih javnih površin, meje naselja pa so označena s predpisano prometno signalizacijo. V naselje so vključeni tudi deli cest znotraj pozidanega območja, ob katerih ni stanovanjskih stavb. Gradnjo priključkov na državno cesto opredeljuje ZCes-1 v 70. členu, v katerem določa, da se priključki občinskih in nekategoriziranih cest ter individualni priključki na glavne in regionalne ceste (v nadaljnjem besedilu priključki na državno cesto) lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem Direkcije. S soglasjem se na podlagi predpisa, ki ureja cestne priključke na javne ceste določijo tehnični in drugi pogoji gradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo (prvi odstavek 70. člena ZCes-1). Individualni priključki do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na občinsko ali nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni cestni promet in preko njih na državno cesto (drugi odstavek 70. člena ZCes-1). Direkcija izda soglasje iz prvega odstavka tega člena, če ugotovi, da to ne bo imelo škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej, ter če objektov in zemljišč ni mogoče z ekonomsko upravičeno rešitvijo navezati na občinsko cesto (tretji odstavek 70. člena ZCes-1). Minimalne tehnične zahteve za umestitev oziroma načrtovanje, projektiranje, gradnje in vzdrževanje cestnih priključkov na javne ceste, z namenom zagotavljanja prometne varnosti in predpisane propustnosti določa Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste (v nadaljnjem besedilu Pravilnik o cestnih priključkih), ki se tako kot Pravilnik o projektiranju cest, ki določa tehnične zahteve, pogoje in normative, ki se morajo zaradi zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti gradnje ter vzdrževanja javnih cest in njihovih elementov, morajo upoštevati pri izdelovanju projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje cest in se na podlagi prehodnih in končnih določb 125. člena Zces-1, uporabljata v konkretni zadevi.

17. V zadevi je za tožnika sporno, ali se predvideni individualni cestni priključek nahaja zunaj naselja ter v posledici, ali se sme predvideni priključek prekrivati z obstoječimi priključki ter predvidenimi skupinskimi priključki na regionalno cesto .... Tudi po mnenju sodišča se upoštevaje kriterije iz 34. točke 2. člena ZCes-1 predvideni priključek nahaja zunaj naselja B. na regionalni cesti (četrti odstavek 7. člena Pravilnika o projektiranju cest), kot je bilo tožniku že pojasnjeno v izpodbijani odločbi, se načrtovana lokacija cestnega priključka upoštevaje Prostorski informacijski sistem PISO in OPN Brda nahaja izven naselja na območju DOB-1, namenska raba I - območje proizvodnih dejavnost. Tožnik pa za svoje zatrjevanje, da je predvidena širitev naselja B. tudi na območje DOB-1 ni predložil niti v upravnem postopku niti v zadevnem postopku nobenega dokaza. Zgolj splošna ugotovitev, da se naselja širijo, pa za takšen zaključek ne zadostuje.

18. Pravilnik o projektiranju cest v prvem odstavku 10. člena določa med ostalim, da se za projektiranje novega priključka upošteva prometna obremenitev, ki je napovedana za dvajsetletno obdobje po zaključku gradnje. Tožena stranka je kot navedeno pravilno ugotovila in obrazložila, da se predmetni priključek nahaja izven naselja, zato je potrebno pri odločitvi v zadevi upoštevati prvi odstavek 9. člena Pravilnika o cestnih priključkih, da se območji dveh zaporednih priključkov na konkretni regionalni cesti ne smeta prekrivati in je že iz tega razloga izpodbijana odločba pravilna. Ker se predmetni cestni priključek, kakor izhaja iz upravnega spisa, nahaja izven naselja in se prekriva tako s križiščem državne ceste z lokalno, kot tudi z obstoječim cestnim priključkom v km 0,485, ki bo preurejen v fazi rekonstrukcije državne ceste, bo upoštevaje že navedeno dvajsetletno obdobje, glede na izkazane izračune in na njih temelječo prognozo rasti prometa za plansko obdobje, prometna obremenitev na konkretnem odseku gotovo presegala 3.000 vozil (četrti odstavek 9. člena Pravilnika o cestnih priključkih). Iz na glavni obravnavi izvedenih dokazov, to je zaslišanja direktorja tožnika in dopisa direktorice občinske uprave Občine Brda izhaja, da je ureditev poslovne cone Dobrovo v fazi realizacije, v kateri sta predvidena dva skupinska priključka na regionalno cesto, zato je tudi iz tega razloga izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

19. Upoštevaje navedeno ugovori tožnika, ki se nanašajo na točnost podatkov o prometnih obremenitvah in prognoze prometa za dvajsetletno plansko obdobje za odločanje v tej zadevi niso relevantni, prav tako ugovori, ki se nanašajo na širitev naselja B..

20. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K točki II izreka:

21. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.