Jedro

Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so povečane potrebe mladoletnega AA. od 240,80 EUR mesečno v času sklenjene sodne poravnave na 417,92 EUR znatno povišanje in s tem znatno spremenjene okoliščine. Enako velja za povečanje potreb mladoletnega BB. od 170,00 EUR mesečno v času sklenjene sodne poravnave na 407,92 EUR. Napačno ugotovljeno dejstvo o strošku zdravil in šole v naravi po presoji pritožbenega sodišča ne vpliva na pravilnost zaključkov o potrebnem zvišanju preživnine na 130,00 EUR mesečno za vsakega mladoletnega tožnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec namesto s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju N 502/2007 z dne 2. 11. 2007 za mladoletnega AA. določeno preživnino 80,00 EUR mesečno, nazadnje usklajeno z obvestilom o uskladitvi preživnin na znesek 92,35 EUR, od 19. 7. 2017 dalje dolžan plačevati na 130,00 EUR mesečno zvišano preživnino, vse do prve uskladitve preživnine z rastjo plač in življenjskih stroškov na podlagi sklepa vlade RS o uskladitvi preživnin, odtlej v zneskih, določenih z vsakokratnimi obvestili CSD do 20. dne v mesecu za tekoči mesec na transakcijski račun zakonite zastopnice, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (točka I. izreka), da je toženec namesto preživnine, določene s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju N 73/2000 za mladoletnega BB. 90,00 EUR mesečno, nazadnje usklajeno z obvestilom na 99,35 EUR, od 19. 7. 2017 dalje dolžan plačevati na 130,00 EUR zvišano mesečno preživnino vse do prve uskladitve preživnin z rastjo plač in življenjskih stroškov, na podlagi sklepa Vlade RS o uskladitvi preživnin, odtlej pa v zneskih, določenih z vsakokratnimi obvestili CSD, do 20. dne v mesecu za tekoči mesec na transakcijski račun zakonite zastopnice, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila (točka II. izreka). V presežku za plačilo preživnine do zneska 170,00 EUR za vsakega mladoletnega tožnika je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo (točka III. izreka) in o stroških postopka odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (točka IV. izreka).

2. Toženec je s pritožbo izpodbijal sodbo sodišča prve stopnje, uveljavljal je vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa je predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju te obrazložitve, ko bo nanje odgovorjeno.

3. Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje izhaja naslednje ugotovljeno dejansko stanje: - toženec je doslej plačeval mesečno preživnino za mladoletnega AA. po sodni poravnavi N 502/2007 z dne 2. 11. 2007 v višini 80,00 EUR, ob sklenitvi te sodne poravnave je bil otrok star tri mesece, po zadnjem zvišanju preživnine znaša ta 92,35 EUR mesečno, - toženec je doslej plačeval mesečno preživnino za mladoletnega BB. po sodni poravnavi N 73/2000 z dne 17. 2. 2010 90,00 EUR, takrat je bil otrok star en mesec, po zadnjem zvišanju preživnine zanj plačuje 99,35 EUR, - mladoletna tožnika sta sedaj šoloobvezna, AA. je star 10 let, BB. pa 7 let, - mesečne življenjske potrebe za vsakega od mladoletnih tožnikov znašajo 30,00 EUR za hrano v šoli in 80,00 EUR za hrano doma, 40,00 EUR na leto za šolske izlete, oziroma 3,33 EUR na mesec za vsakega tožnika, 10,00 EUR na mesec za šolo v naravi, oziroma 120,00 EUR na leto, stroški za šolske potrebščine znašajo okoli 250,00 EUR na leto za vsakega mladoletnega tožnika, oziroma okoli 20,00 EUR na mesec, stroški za obleko in obutev znašajo 50,00 EUR na mesec za vsakega, stroški za higieno znašajo 10,00 EUR na mesec, mladoletni AA. prejema potrebna zdravila brezplačno, za mladoletnega BB. zakonita zastopnica ni omenila zdravstvenih težav, strošek za zdravila za vsakega od njiju pa znaša 5,00 EUR na mesec, - oba mladoletna tožnika in zakonita zastopnica imajo prijavljeno začasno bivališče na naslovu K., zakonita zastopnica plačuje 250,00 EUR mesečno najemnino za stanovanje na naslovu K., ima sklenjeno ustno najemno pogodbo z lastnico stanovanja M. R., v času sklenitve obeh sodnih poravnav pa je zakonita zastopnica z obema mladoletnima tožnikoma živela pri svojih starših, kjer ni plačevala najemnine, - na vsakega od mladoletnih tožnikov odpade mesečno 83,33 EUR najemnine za stanovanje, 12,50 EUR znaša strošek za TV in internet, 9,00 EUR mesečno strošek za vodo, 5,50 EUR za smeti, okoli 20,00 EUR za elektriko, 4,00 EUR za TV, 7,45 EUR za ogrevanje, 8,00 EUR za telefon, 24,00 EUR za stroške voženj z avtomobilom, 20,00 EUR za stroške upravnika in 20,00 EUR za rojstno dnevne zabave, - vsi stroški za preživljanje vsakega od mladoletnih tožnikov znašajo 422,92 EUR mesečno, ob sklenitvi sodne poravnave v letu 2007 so bile potrebe mladoletnega AA. v višini 240,00 EUR mesečno in ob sklenitvi sodne poravnave leta 2010 so bile potrebe mladoletnega BB. 170,00 EUR mesečno, - v času sklenitve sodnih poravnav, in sicer v letu 2007, je zakonita zastopnica prejemala nadomestilo za porodniški dopust okoli 360,00 EUR mesečno, v letu 2010 pa 421,66 EUR nadomestila za porodniški dopust, po poteku vsakokratnega porodniškega dopusta pa je prejemala dohodek v višini prejšnjega nadomestila za porodniško, - sedaj zakonita zastopnica prejema povprečno 662,49 EUR mesečne plače in 157,73 EUR otroškega dodatka, z občasnim delom pa mesečno zasluži še 30,00 EUR, tako skupaj prejema 850,22 EUR mesečnega dohodka, je lastnica osebnega avtomobila S. A., - toženec je imel v letu 2007 869,01 EUR povprečne mesečne plače, v letu 2010 pa 881,11 EUR povprečne mesečne plače, v letu 2017 pa prejema povprečno plačo 813,11 EUR mesečno (v času od februarja do julija 2017), - toženec od lani ne plačuje preživnine 104,00 EUR za najstarejšega sina, njegovi mesečni stroški lastnega preživljanja pa obsegajo 12,75 EUR za RTV, 43,76 EUR za elektriko, za TV internet in telefon povprečno 105,57 EUR, za vodo 14,25 EUR, za dopolnilno zdravstveno zavarovanje 28,99 EUR, toženec pa je lastnik traktorja F. in nepremičnine parc. št. 1054 k.o. ..., stanuje v svoji stanovanjski hiši in občasno zasluži s prodajo psov.

Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje zaključilo, da so sedaj glede potreb obeh mladoletnih otrok spremenjene okoliščine, in sicer so se potrebe mladoletnega AA. povečale za 182,12 EUR mesečno, za mladoletnega BB. pa za 252,92 EUR mesečno. Spremenile so se okoliščine glede dohodkov toženca, ki so se v primerjavi z letom 2007 znižali za povprečno 52,82 EUR mesečno, v primerjavi z letom 2010 pa za povprečno 67,92 EUR mesečno, tožencu je odpadla preživninska obveznost za najstarejšega sina in bo zmogel plačevati na 130,00 EUR mesečno zvišano preživnino za vsakega od mladoletnih tožnikov, ne da bi bilo s tem ogroženo njegovo lastno preživljanje.

4. Toženec v pritožbi trdi, da je sodišče prve stopnje stroške mesečnega preživljanja vsakega mladoletnega tožnika ugotovilo v previsokem znesku, da je zmotno ugotovilo višino stroškov šolske prehrane za vsakega 30,00 EUR. Glede na višino otroškega dodatka 157,73 EUR je zakonita zastopnica razvrščena v III. dohodkovni razred, to pa pomeni, da njeni prihodki ne presegajo 53 % povprečne plače v RS in sta otroka v skladu z Zakonom o šolski prehrani v zvezi z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev zagotovo upravičena do brezplačne malice in do brezplačnega kosila, torej ni stroškov za prehrano v šoli, sodišče pa je zakoniti zastopnici glede teh stroškov verjelo, ne da bi predložila dokaz o teh stroških.

Pritožba v tem delu ni utemeljena. Iz prepisa zvočnega posnetka z glavne obravnave 20. 12. 2017 izhaja, da je zakonita zastopnica izpovedala, da ne prejema nobenih subvencij in da toženec na njeno izpovedbo ni dal pripomb. Iz dopisa CSD na l. št. 43 spisa pa izhaja, da je zakonita zastopnica upravičena do otroškega dodatka 157,73 EUR mesečno, v mesecu maju 2017 je bila upravičena do izredne denarne socialne pomoči 440,00 EUR in v mesecu juliju 2017 do izredne socialne pomoči 157,73 EUR. Na podlagi teh dokazov je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo zakoniti zastopnici, da ne prejema subvencij, toženec pa v pritožbi ni svojih trditev o subvencionirani šolski prehrani mladoletnih tožnikov podkrepil z nobenim dokazom, zato pritožba v tem delu ni utemeljena.

5. Tožnik v pritožbi izpodbija ugotovljeno dejstvo, da nastaja strošek za šolo v naravi v višini 120,00 EUR na leto, oziroma 10,00 EUR mesečno tudi za mladoletnega BB. Trdi, da je zakonita zastopnica izpovedala, da BB. še ne hodi v šolo v naravi, zato ta strošek zanj ne obstaja. Prav tako ne obstaja strošek za zdravila 5,00 EUR na mesec za vsakega mladoletnega tožnika, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ima starejši sin (AA.) zdravila na recept brezplačno, za mladoletnega BB. pa zakonita zastopnica ni omenjala zdravstvenih težav.

Drži trditev, da je sodišče prve stopnje za mladoletnega A. zmotno ugotovilo dejstvo o mesečnih stroških 10,00 EUR za šolo v naravi in da je za vsakega mladoletnega tožnika zmotno priznalo strošek 5,00 EUR mesečno za zdravila, oziroma je te stroške preživljanja ugotovilo brez dokazne podlage, ti dve zmotno ugotovljeni dejstvi po presoji pritožbenega sodišča ne vplivata na sicer pravilno presojo o obstoju spremenjenih okoliščin, to je o povečanju življenjskih stroškov mladoletnih tožnikov v primerjavi z njunimi življenjskimi stroški v času sklenitve obeh sodnih poravnav. Ob upoštevanju dejstva, da ni stroška za zdravila in da za šolo v naravi za mladoletnega BB. tudi ni stroškov, so se potrebe in posledično življenjski stroški za oba mladoletna tožnika zvišali, in sicer za mladoletnega AA. za 177,12 EUR v primerjavi s tistimi v času sklenitve sodne poravnave leta 2007 in za mladoletnega BB. so se zvišali za 237,92 EUR. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so povečane potrebe mladoletnega AA. od 240,80 EUR mesečno v času sklenjene sodne poravnave na 417,92 EUR znatno povišanje in s tem znatno spremenjene okoliščine. Enako velja za povečanje potreb mladoletnega BB. od 170,00 EUR mesečno v času sklenjene sodne poravnave na 407,92 EUR. Napačno ugotovljeno dejstvo o strošku zdravil in šole v naravi po presoji pritožbenega sodišča ne vpliva na pravilnost zaključkov o potrebnem zvišanju preživnine na 130,00 EUR mesečno za vsakega mladoletnega tožnika. Dejstvo je, da bodo z zvišano preživnino stroški preživljanja mladoletnih tožnikov z očetovim prispevkom pokriti v deležu le okoli 31 %, z otroškim dodatkom (78,87 EUR za vsakega mladoletnega tožnika) v deležu okoli 19 %, torej bo zakonita zastopnica s svojim dohodkom povprečno 700,00 EUR mesečno (povprečna plača 662,49 EUR in 30,00 EUR dodatnega zaslužka) še vedno morala pokriti polovico potreb mladoletnih tožnikov.

6. Pritožba neutemeljeno trdi, da zakonita zastopnica ni z ničemer izkazala najemnega razmerja in plačevanja najemnine 250,00 EUR mesečno. Dejstvo je, da izpisi iz CRP (l. št. 26, 27 in 28 spisa) dokazujejo, da imata tako mladoletna tožnika, kot tudi zakonita zastopnica prijavljeno začasno bivališče na naslovu K. Toženec pa ni zatrjeval in tudi v pritožbi ne trdi, da mladoletna tožnika na tem naslovu dejansko ne stanujeta, oziroma, da stanujeta drugje.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo zakoniti zastopnici, da z mladoletnima tožnikoma prebiva v najemnem stanovanju, glede višine najemnine 250,00 EUR pa se pritožbeno sodišče strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da ta ni pretirana.

7. Pritožba trdi, da zadostuje 5,00 EUR za stroške mobilnega telefona mesečno za vsakega od mladoletnih tožnikov in da je sodišče prve stopnje napačno priznalo ta strošek v višini 8,67 EUR, prav tako tudi stroške za rojstne dneve. Po mnenju pritožbe bi se zakonita zastopnica morala zavedati finančnih omejitev, sicer pa ta strošek ni z ničemer izkazan.

Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je za zdrav psihosocialni razvoj otrok potrebno druženje z vrstniki, kamor sodi tudi udeležba na rojstnih dnevih sošolcev in prijateljev, kar je običajno druženje šoloobveznih otrok, priznan strošek 20,00 EUR na mesec ni pretiran. Prav tako je uporaba mobilnega telefona običajno kontaktiranje s sošolci in prijatelji, telefonski stik pa je z vidika nadzora staršev nad otroki v današnjih okoliščinah tudi potreba. Priznan strošek 8,67 EUR mesečno za uporabo mobilnega telefona za vsakega otroka pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča sprejemljivo obrazložen, saj je sodišče prve stopnje v točki 13 obrazložitve izpodbijane sodbe zapisalo, da je ta strošek ocenilo na podlagi priloženih računov, česar pritožba ne izpodbija.

8. Neutemeljeno pritožba izpostavlja kot napačno ugotovljeno dejstvo o povprečni višini toženčeve plače iz razloga, ker naj bi toženec za december 2017 prejel 736,22 EUR plače. V točki 16 obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je za obdobje od februarja do julija 2017 ugotovilo višino povprečne toženčeve plače 817,11 EUR, ugotovilo pa jo je glede na pridobljene podatke od toženčevega delodajalca (l. št. 40), zato je ta ugotovitev pravilna. Toženec je šele s pritožbo predložil plačilno listo za plačo za mesec december 2017 (priloga B 9), ta pa ne dokazuje pritožbene trditve o višini toženčeve plače, temveč dokazuje, da je toženec prejel za mesec december 2017 1.034,16 EUR neto plače. 9. Pritožba prav tako neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima toženec možnost zaslužka z rejo psov.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da toženec pred sodiščem prve stopnje ni zanikal, da vzreja in prodaja pasje mladiče, tega ni zanikal niti v pritožbi. Sodišče prve stopnje pa ni ugotovilo in tudi ni upoštevalo dejanskega zaslužka, pridobljenega s prodajo pasjih mladičev, temveč je zgolj zapisalo, da toženec ima možnost zaslužka z vzrejo psov. Pritožbeno sodišče seveda verjame pritožbi, da ima toženec z vzrejo psov določene stroške, vendar pa ne verjame, da se toženec z vzrejo psov ukvarja, ne da bi pri tem imel dohodek, oziroma celo dobiček, navsezadnje pritožba tega tudi ne trdi.

10. Pritožbeno sodišče še dodaja, da se toženčeva preživninska obveznost z izpodbijano sodbo dejansko ni povečala, saj je neizpodbijano dejstvo, da nima več preživninske obveznosti v višini 104,00 EUR mesečno do najstarejšega sina, z izpodbijano sodbo pa se mu je preživninska obveznost do prvega mladoletnega tožnika povečala za 37,65 EUR, do drugega mladoletnega tožnika pa za 30,65 EUR. Torej se je njegova mesečna preživninska obveznost za oba mladoletna tožnika povečala skupaj za 68,30 EUR, kar je manj, kot je znašala njegova preživninska obveznost, ki je prenehala.

11. Glede na vse obrazloženo je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo povečane potrebe mladoletnih tožnikov in da te predstavljajo spremenjene okoliščine, zaradi katerih je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in pravilno presodilo o utemeljenosti zahtevka obeh mladoletnih tožnikov za zvišanje preživnine na 130,00 EUR mesečno za vsakega mladoletnega tožnika.

12. Pritožba ni konkretizirala pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo tistih bistvenih kršitev, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

Glede na vse obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo pravno relevantna dejstva in pravilno uporabilo materialno pravo, zato je pritožba v celoti neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter je potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Toženec s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti s pritožbo nastale stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 413. členom ZPP).