Jedro

Določenih nerešenih vprašanj v pravnem razmerju dolžnika s tretjo osebo (praviloma) ni mogoče šteti kot pravno upoštevnega ugovornega razloga, s katerim bi dolžnik lahko izpodbijal sklep o izvršbi; nikakor pa ne, če dolžnik niti ni predložil dokazov, s katerimi bi dokazoval, da naj bi bilo od rešitve spornih vprašanj odvisno plačilo uveljavljane terjatve.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 2. tč. izreka spremeni tako, da se ugovor zavrne in sklep o izvršbi, opr. št. Ig 99/05835-2 z dne 08.07.1999, potrdi.

Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške za pritožbo v znesku 44.130,00 SIT, v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi (1. tč. izreka izpodbijanega sklepa), sklep o izvršbi pa v 2. tč. izreka ter sklenilo, da bo zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku (2. tč.

izreka izpodbijanega sklepa).

Upnik je v pritožbi sicer navedel, da navedeni sklep izpodbija v celoti, vendar je iz obrazložitve razvidno, da napada samo 2. tč.

njegovega izreka. Navedel je, da ugovor ni obrazložen, saj dolžnik celo priznava upnikovo terjatev in zgolj pavšalno navaja, da niso usklajeni vsi obračuni z naročnikom del. To vprašanje pa v tem postopku ni relevantno. Dolžnik za svoje navedbe niti ni predložil nobenega dokaza. Sodišče bi moralo upnika pozvati k odgovoru na ugovor oz. vsaj dolžnika pozvati k predložitvi dokazov. Ni moč prezreti dejstva, da je sodišče o ugovoru odločilo po osmih mesecih od njegove vložitve, s čimer je grobo kršilo 11. člen ZIZ.

Pritožba je utemeljena.

2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dejstva, ki jih navede dolžnik, morajo biti takšna, da bi z njimi dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična (iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja, št. II/99).

Ugovor dolžnika pa ne vsebuje takšnih dejstev.

Dolžnik je ugovor utemeljeval z navedbo, da z glavnim naročnikom (družbo D... d.o.o.) do danes (tj. do vložitve ugovora) ni uskladil obračunov izvedenih del niti kvalitete betona; do uskladitve obračunov in priznane kvalitete betona naj namreč ne bi mogel realizirati spornega plačila. Določenih nerešenih vprašanj v pravnem razmerju dolžnika s tretjo osebo pa (praviloma) ni mogoče šteti kot pravno upoštevnega ugovornega razloga, s katerim bi dolžnik lahko izpodbijal sklep o izvršbi; nikakor pa ne, če dolžnik niti ni predložil dokazov, s katerimi bi dokazoval, da naj bi bilo od rešitve spornih vprašanj odvisno plačilo uveljavljane terjatve.

Sodišče prve stopnje je tako nepravilno štelo ugovor za obrazložen, zato je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v 2. tč. izreka spremeniti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških temelji na 2. odst. 165. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik je upniku dolžan povrniti 44.130,00 SIT stroškov za pritožbo, kar predstavlja (ob vrednosti spornega predmeta 537.558,00 SIT) naslednje potrebne stroške (5. odst. 38. člena ZIZ): - za sodne takse v višini 800 točk (tar. št. 1/1 v zvezi s tar. št. 3/2 zakona o sodnih taksah (ZST)), kar ob vrednosti točke 15,00 SIT na dan odločanja znaša 12.000,00 SIT; - za sestavo pritožbe v višini 300 točk (po tar. št. 13 v zvezi s tar. št. 21/4 odvetniške tarife (OT)), kar ob vrednosti točke 90,00 SIT na dan odločanja znaša 27.000,00 SIT; ter - 19% davek na dodano vrednost od odvetniških storitev iz druge alinee v višini 5.130,00 SIT.