Jedro

Toženke v postopku pred sodiščem prve stopnje od začetka postopka osebnega stečaja dalje ni zastopal zakoniti zastopnik, zaradi česar je izpodbijana odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje (I) razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 96271/2014 z dne 16. 7. 2014, v prvem in tretjem odstavku izreka za glavnico v višini 24.543,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2013 in glavnico v višini 8.065,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2014 ter stroške izvršilnega postopka v višini 262,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi do plačila, (II) naložilo toženi stranki (v nadaljevanju: toženka), naj tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnica) plača znesek 24.534,00 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 7.740,00 EUR od 12. 5. 2010 do plačila in od zneska 16.794,00 EUR od 26. 5. 2010 do plačila, (III) toženki je tudi naložilo, naj tožnici povrne stroške izvršilnega postopka v višini 262,01 EUR in stroške pravdnega postopka v višini 2.215,04 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper ugodilni del sodbe in stroškovno odločitev se pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrže, podrejeno naj sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje, v obeh primerih pa naj tožnici naloži plačilo vseh toženkinih pravdnih stroškov. V pritožbi in njeni dopolnitvi navaja, da se je zoper toženko 25. 2. 2015 začel postopek osebnega stečaja, vendar stečajni upravitelj z obravnavano pravdo ni bil seznanjen, kar pomeni, da toženka ni bila zastopana po zakonitem zastopniku. Ker sodišče na glavno obravnavo z dne 1. 12. 2015 in 1. 3. 2016 ni vabilo stečajnega upravitelja, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Sodišče je v času, ko je bil pravdni postopek prekinjen zaradi začetka osebnega stečaja, opravljalo pravdna dejanja (opravilo je dve glavni obravnavi in nato celo izdalo sodbo), s čimer je nepravilno uporabilo določila 207. člena ZPP, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Toženka se narokov za glavno obravnavo ni udeležila zaradi operacije kolena in rehabilitacije, o čemer je obvestila sodišče. Poškodba res ni bila nepredvidljiva in nenadna, vendar na roke operacije in rehabilitacije ni imela nobenega vpliva. Če bi jo sodišče prej obvestilo, da njena odsotnost ni opravičljiva, bi se narokov skušala udeležiti. V postopku osebnega stečaja je bil 24. 11. 2017 izdan sklep o odpustu obveznosti toženke, iz katerega izhaja, da sklep učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajne dolžnice, ki so nastale do 25. 2. 2015, z določenimi izjemami. Ker sporna terjatev ni bila podvržena okoliščinam, na katere odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja ne bi učinkoval, je prenehala pravica tožnice sodno uveljavljati vtoževano terjatev, ki je zapadla v plačilo pred 25. 2. 2015. Posledično je treba tožbeni zahtevek zavreči. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica je na vročeno pritožbo odgovorila. Meni, da je dopolnitev pritožbe z dne 17. 9. 2018 prepozna, zaradi česar predlaga njeno zavrženje, podrejeno predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

O pravočasnosti pritožbe in njene dopolnitve

5. Glede na navedbe tožnice iz odgovora na pritožbo o nepravočasnosti (dopolnitve) pritožbe z dne 14. 9. 2018 pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo (najprej) vročilo toženki neposredno 30. 4. 2016, kar ni bilo pravilno. Zoper toženko je bil namreč 25. 2. 2015 začet postopek osebnega stečaja (priloga C1), kar je imelo ob dejstvu, da ima obravnavani pravdni postopek, ki teče zaradi plačila denarne terjatve, vpliv na obseg stečajne mase, omejena pa je tudi poslovna sposobnost toženke (prvi odstavek 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju: ZFPPIPP), saj je stečajni upravitelj po samem zakonu pridobil vsa pooblastila za njeno zastopanje (245. člen v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP). Stečajnemu upravitelju bi bilo treba v skladu z določbo 251. člena ZFPPIPP vročiti tudi izpodbijano sodbo. To je sodišče prve stopnje storilo 11. 7. 2016. Tega dne je bil stečajnemu upravitelju vročen tudi sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 6. 2016, s katerim je bilo ugotovljeno, da je bil pravdni postopek zaradi nastopa pravnih posledic začetka osebnega stečaja nad toženko prekinjen z dnem 25. 5. 2015 in da so s prekinitvijo postopka prenehali teči vsi roki za pravdna dejanja. Dne 4. 1. 2018 je sodišče prve stopnje izdalo sklep o nadaljevanju postopka z dnem 12. 12. 2017. Zoper ta sklep se je toženka pritožila. Njena pritožba je bila s sklepom pritožbenega sodišča I Cp 1061/2018 z dne 22. 8. 2018, ki je bil toženki vročen 3. 9. 2018, zavrnjena. Glede na vse pojasnjeno je treba šteti kot pravočasno pritožbo toženke zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki jo je vložila 17. 5. 2016, ko rok za vložitev pritožbe zoper sodbo zaradi prekinitve pravdnega postopka, pa tudi napačne vročitve sodbe, sploh še ni začel teči1. 6. Pravočasna pa je tudi dopolnitev pritožbe toženke, vložena 14. 9. 2018. Toženki je bil 3. 9. 2018 vročen sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bila zavrnjena njena pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju pravdnega postopka, s čimer je začel v skladu s četrtim odstavkom 208. člena ZPP teči petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje. V tem členu je sicer določeno, da roki, ki so zaradi prekinitve postopka nehali teči, začnejo teči za prizadeto stranko v celoti znova od dneva, ko ji sodišče vroči sklep o nadaljevanju postopka, na kar opozarja tožnica v pritožbi, vendar pa je treba v primeru, ko prizadeta stranka vloži pritožbo zoper sklep o nadaljevanju postopka, navedeno določbo razlagati tako, da začnejo roki zanjo ponovno teči z vročitvijo sklepa pritožbenega sodišča, s katerim je pravnomočno ugotovljeno, da se postopek nadaljuje. Navedeni sklep pritožbenega sodišča skupaj s prvostopenjskim sklepom predstavlja celoto. Poleg tega bi bila ureditev, po kateri bi morala prizadeta stranka, ki ob vložitvi pritožbe zoper sklep o nadaljevanju postopka lahko pričakuje, da do nadaljevanja postopka ne bo prišlo (to je njen cilj), pritožbo zoper sodbo vložiti v času, ko o njeni pritožbi zoper sklep o nadaljevanju postopka še ni odločeno, kar bi bilo nelogično, saj v primeru ugoditve pritožbi in razveljavitve sklepa o nadaljevanju postopka odpade (pred)pogoj za ponovni tek rokov, to je obstoj sklepa o nadaljevanju postopka2. O utemeljenosti pritožbe

7. Toženka v pritožbi pravilno opozarja, da stečajni upravitelj, ki je z dnem 25. 2. 2015, ko je bil začetek postopek osebnega stečaja nad toženko, postal zakoniti zastopnik toženke, v času teka postopka pred sodiščem prve stopnje oz. do konca glavne obravnave z obstojem te pravde ni bil seznanjen. Iz podatkov spisa izhaja, da sodišče prve stopnje stečajnega upravitelja ni vabilo na naroka za glavno obravnavo z dne 1. 12. 2015 (na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo) in z dne 1. 3. 20163, ki se ju slednji posledično tudi ni udeležil. Z obstojem te pravde ga je sodišče prve stopnje seznanilo šele z dopisom z dne 6. 7. 2016 (list. št. 147 spisa), ki mu je bil vročen 11. 7. 2017 (vročilnica pripeta k list. št. 146 spisa), izpodbijana sodba pa je bila izdana že 8. 4. 2016. Toženke v postopku pred sodiščem prve stopnje od začetka postopka osebnega stečaja dalje ni zastopal zakoniti zastopnik, zaradi česar je izpodbijana odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Zaradi ugotovljene procesne kršitve je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo v ugodilnem delu in posledično stroškovni odločitvi razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Pritožbeno sodišče kršitve iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi katere je treba pravilno izvesti celoten postopek od 25. 2. 2015 dalje, ko je postal stečajni upravitelj zakoniti zastopnik toženke (med drugim je treba opraviti tudi poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo), ne more samo odpraviti4, ne da bi nedopustno poseglo v ustavne pravice toženke (zlasti v njeno pravico do sojenja oz. obravnavanja pred sodiščem prve stopnje).

9. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno procesno kršitev. Na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo sicer ne bo moglo vabiti stečajnega upravitelja, saj ta zaradi končanja postopka osebnega stečaja toženke ne zastopa več. Bo pa moralo nanj vabiti toženko (preko njenega pooblaščenca), ne glede na to, da jo je vabilo že v prvem sojenju, saj je bila toženka takrat zaradi teka postopka osebnega stečaja omejeno poslovno sposobna in ni mogla sama opravljati procesnih dejanj, kar pa zaradi končanja postopka osebnega stečaja ne velja več. V novem sojenju bo moralo obravnavati tudi navedbe toženke iz te pritožbe o tem, da je bil 24. 11. 2017 izdan sklep o odpustu obveznosti toženke, ki učinkuje tudi za vtoževano terjatev. Ta dejstva so sicer nastala po izdaji izpodbijane sodbe, vendar pa ima stranka tudi v novem sojenju pravico navajati nova dejstva, če so ta nastala po izdaji razveljavljene sodbe (v takem primeru je podan pogoj nekrivde v smislu tretjega odstavka 286. člena ZPP). To v konkretnem primeru velja še toliko bolj, saj prvi narok za glavno obravnavo, na katerem mora stranka najkasneje navesti vse dejstva in ponuditi dokaze (prvi odstavek 286. člena ZPP), sploh še ni bil zakonito opravljen.

10. Ker je bilo treba pritožbi ugoditi že zaradi procesne kršitve po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo (360. člen ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških se v skladu s četrtim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Ob dejstvu, da je bil pravdni postopek v trenutku vložitve te pritožbe prekinjen po samem zakonu in da je bil v trenutku, ko je bil toženki vročen sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bila potrjena odločitev o nadaljevanju postopka, postopek osebnega stečaja zoper toženko že pravnomočno končan (po javno dostopnih podatkih AJPES-a se je postopek pravnomočno končal 27. 2. 2018), kar je imelo za posledico, da je prenehala omejitev poslovne sposobnosti toženke, je treba šteti, da ima pritožba pravne učinke, kljub temu, da jo je vložila toženka neposredno in ne stečajni upravitelj, ki je po tem, ko je bila potrjena odločitev sodišča prve stopnje o nadaljevanju postopka, zaradi končanja postopka osebnega stečaja in s tem izgube pooblastil za zastopanje tudi ni mogel več odobriti, niti ni mogel več sam vložiti (dopolnitve) pritožbe zoper sodbo - to je pravilno storila toženka 14. 9. 2018 preko pooblaščenca. 2 Pogoj za ponoven začetek teka rokov ni le vročitev sklepa o nadaljevanju postopka prizadeti stranki, temveč po naravi stvari tudi njegov obstoj. 3 Na naroka je sodišče prve stopnje vabilo neposredno toženko (glej vročilnici, pripeti k list. št. 70 in 77 spisa). 4 Pritožbena obravnava ima kontrolno funkcijo, lahko tudi delno dopolni manjkajoči postopek, ne sme pa v celoti oziroma v pretežnem (bistvenem) delu nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje.