U-I-235/94

20.9.1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Petra Jereba iz Litije na seji dne 20.9.1995

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 1. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Litija (Uradni list RS, št. 24/92) in drugega odstavka 7. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Litija (Uradni list SRS, št. 9/97, 13/87, 43/89 in Uradni list RS, št. 24/92, 69/93) se zavrže.

V preostalem delu se pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti istega Odloka zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Pobudnik meni, da je v nasprotju z drugim odstavkom 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89 in 12/92-odl. US - v nadaljevanju: ZSZ) spremenjena določba Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Litija (v nadaljevanju: Odloka), ki uvaja obveznost plačevanja nadomestila za območje celotne občine. V nasprotju z ZSZ naj bi bila tudi določba Odloka, ki polovico sredstev, zbranih z nadomestilom, namenja za financiranje skupnega programa sklada stavbnih zemljišč, drugo polovico pa za financiranje nalog krajevnih skupnosti. O taki razdelitvi sredstev naj se namreč ne bi bili izrekali niti prebivalci niti skupščine, verjetno pa tudi ne sveti krajevnih skupnosti. Odlok naj bi se kljub določbi, da se začne izvajati s 1.1.1994, ne izvajal.

Nadomestilo naj bi plačevali le prebivalci nekaterih naselij.

Kljub temu naj bi bil del sredstev namenjen tudi za območja, kjer prebivalci nadomestila ne plačujejo. Obremenitev naj bi bila pavšalna. Pri višini nadomestila, ki ga je dolžan plačati posameznik, naj bi ne bila upoštevana merila Odloka za njegovo določitev. Meje območij naj bi tudi ne bile javno objavljene.

Izpodbijane določbe Odloka naj bi vzpostavljale neenakopraven položaj med prebivalci občine.

Po mnenju Občine Litija pobudnikove navedbe niso utemeljene.

Naložitev obveznosti plačevanja nadomestila na območju celotne občine naj bi ne bila v nasprotju z ZSZ, saj ta v drugem odstavku 58. člena določa, da se nadomestilo plačuje tudi na območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Ker Zakon ne ureja načina razporejanja sredstev, je to uredila občina. Veljavna razporeditev naj bi po mnenju občine omogočala enakomerno porazdelitev na območje celotne občine. Z razporeditvijo polovice sredstev krajevnim skupnostim pa je zagotovljeno, da se ta sredstva porabijo za financiranje nalog na njihovem področju. Razširitev obveznosti plačevanja nadomestila na območje celotne občine se izvaja. Sankcije zaradi opustitve prijave podatkov in neplačila nadomestila izvajajo pristojni organi. Meje območij so bile objavljene v popravku Odloka v Uradnem listu SRS, št. 13/87.

Pozvan, naj izkaže pravni interes glede posameznih navedb v pobudi, je pobudnik navedel, da je njegov pravni interes v tem, da od plačevanja prispevka nima nobenih koristi, ampak le materialno škodo, saj se zbrana sredstva ne namenjajo za skupne, ampak pretežno za posamične zadeve. Bivalni pogoji naj bi se mu poslabšali in ne izboljšali. Meni, da plačuje za zadeve, ki niso v njegovem interesu. Svoj pravni interes utemeljuje tudi s tretjim odstavkom 153. člena Ustave.

B.

V delu, v katerem pobudnik izpodbija spremembo 1. člena Odloka (Uradni list RS, št. 24/92), ki je uvedla obveznost plačevanja nadomestila na celotnem območju občine, pobudnik pravnega interesa ne izkazuje. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj (drugi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Pobudnik ne izkazuje, da živi na območju, na katerem je obveznost plačevanja nadomestila uvedla šele sprememba Odloka. Ustavno sodišče je zato v tem delu pobudo zavrglo.

Prav tako pobudnik ne izkazuje pravnega interesa glede določbe drugega odstavka 7. člena Odloka, ki določa oddelitev polovice zbranih sredstev neposredno krajevnim skupnostim.

Nadomestilo je po svoji pravni naravi prispevek (glej tudi OdlUS I,9). Kot izhaja iz 7. in 61. člena ZSZ, predstavlja odmeno za uporabo komunalno že urejenega zemljišča. Zavezanec nima na podlagi plačevanja nadomestila pravice zahtevati izboljšanja obstoječe komunalne ureditve neposrednega bivalnega okolja.

Določba Odloka, ki ureja način razporejanja sredstev, zbranih z nadomestilom, torej ne posega neposredno v pobudnikov pravni položaj, zato je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo.

V preostalem delu pobuda očitno ni utemeljena. Meje območij so bile kot popravek Odloka objavljene v Uradnem listu SRS, št. 13/87. Zagotovitev izvajanja Odloka je dolžnost pristojnih organov in ne Ustavnega sodišča. Če v posamičnih odločbah o obveznosti plačila nadomestila pristojni organ ni upošteval meril za določitev višine obveznosti, določenih v Odloku, lahko to vsak posameznik izpodbija v pravnih sredstvih zoper takšno odločbo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Tone Jerovšek