Jedro

Tožnik nima nobenega premoženja, iz katerega bi bilo mogoče vsaj delno poplačati njegove dolgove, zaradi česar ni smotrno začeti postopka osebnega stečaja. Zato je po presoji sodišča odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, ki je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP zavrnil, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila dodelitev redne oblike brezplačne pravne pomoči tožeči stranki. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka dne 23. 4. 2012 vložila prošnjo za dodelitev redne oblike brezplačne pravne pomoči v obsegu kritja začetnih stroškov osebnega stečaja.

Na podlagi izjave tožeče stranke in dokazil, ki jih je priložila prošnji je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka prejemnik nadomestila po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v višini 192,91 EUR-a mesečno ter da razen osebnega avtomobila znamke Fiat Seicento 900, katerega vrednost po podatkih spletne strani www.avto.net

, znaša cca. 700 EUR-ov, ne razpolaga z nobenim premoženjem. Ob upoštevanju navedenih podatkov je bilo zaključeno, da tožeča stranka ne razpolaga s premoženjem niti z dohodki, ki bi omogočali kakršnokoli poplačilo upnikov tožeče stranke, saj je dohodek, ki ga prejema nižji od neto minimalne plače, njegovo premoženje (osebni avto v vrednosti 700 EUR-ov) pa ne zadošča niti za poplačilo stroškov stečajnega postopka, kar pomeni, da namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran, zato je postopek nerazumno začeti. Proti začetku postopka osebnega stečaja govori tudi razlog ekonomičnosti, saj bi sam postopek povzročil nesorazmerno visoke stroške v primerjavi z višino dolga, ki ga ima prosilec do edinega upnika to je Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Glede na vse povedano bi bila v postopku uvedbe osebnega stečaja, odobritev brezplačne pravne pomoči neutemeljena saj je vloga tožeče stranke očitno nerazumna in nima verjetnega izgleda za uspeh. Za odobritev brezplačne pravne pomoč morala biti, v skladu s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), kumulativno izpolnjena tako subjektivni (finančni), kot objektivni (določbe 24. člena ZBPP) pogoj. Ker je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka ne izpolnjuje objektivnega pogoja je ugotavljanje subjektivnega – finančnega pogoja v tej zadevi nepotrebno.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da se preživlja s 192,00 EUR-i nadomestila, kar ne zadošča niti za preživetje saj mora iskati pomoč za prehrano pri Centru za socialno delo. Navaja še, da nima premoženja ter da je slabega zdravstvenega stanja nesposobna za kakršnokoli delo. Zato ne more razumeti, da ji je bila odklonjena pravica do brezplačne pravne pomoči, saj je očitno, da nima dovolj sredstev za plačilo pravnika.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo smiselno ponovila razloge za svojo odločitev, ki so navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Postopek osebnega stečaja je po 381. členu ZFPPIPP dovoljeno voditi nad premoženjem vsake fizične osebe. Postopek osebnega stečaja pa se vodi zato, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (382. člen ZFPPIPP). Po določbi prvega odstavka 383. člena ZFPPIPP se, če ni v oddelku 5.11 tega zakona drugače določeno, za osebni stečaj smiselno uporabljajo pravila določena v oddelkih 5.1 do 5.10 tega zakona. Med določbe, ki se jih kljub prvemu odstavku 383. člena ZFPPIPP ne uporablja (drugi odstavek 383. člena) pa ne spada 387. člen ZFPPIPP, po katerem se, če je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, postopek konča brez razdelitve upnikom. Stečajna masa je premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku vnovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov (prvi odstavek 224. člena), premoženje, ki spada v stečajno maso pa je določeno v drugem odstavku 224. člena in 389. členom ZFPPIPP.

Že iz navedenih določb ZFPPIPP izhaja, da je pogoj za uvedbo osebnega stečaja tudi obstoj premoženja, ki predstavlja stečajno maso. Postopek osebnega stečaja je namenjen poplačilu upnikov znotraj stečajnega postopka. Če obstoj stečajne mase kot dejanske predpostavke za zasledovanje tega namena ni izpolnjen, tudi sodišče, ki je po določbah ZFPPIPP pristojno za vodenje osebnega stečaja, nima podlage za začetek postopka. Postopek za odpust obveznosti stečajnega dolžnika pa se lahko izvede le znotraj postopka osebnega stečaja, če dolžnik vloži predlog za odpust obveznosti iz 398. člena (387. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da v primeru, ko niti pogoj za uvedbo osebnega stečaja ni izpolnjen, tudi dejstva, ki se nanašajo na odpust obveznosti stečajnemu dolžniku in določitev preizkusne dobe, na samo uvedbo osebnega stečaja ne morejo vplivati. Ker v tem primeru ni sporno, da tožeča stranka nima premoženja, ki bi spadalo v stečajno maso, tudi po presoji sodišča ni izpolnjena dejanska predpostavka za uvedbo osebnega stečaja.

Na podlagi navedenega sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe in ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).