15. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Milene Lazar iz Kopra na seji 15. marca 2007

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 17. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija 17. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Ta v prvem odstavku določa, da so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev, v drugem odstavku pa, da obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona. Izpodbijana določba je po njenem mnenju v neskladju s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in z nekaterimi drugimi določbami istega zakona. Pobudnica obširno pojasnjuje svoje videnje sodb, v katerih naj bi sodišče uporabilo izpodbijano določbo.

2.Z uveljavitvijo Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 in nasl. – OZ) 1. 1. 2002, torej že pred vložitvijo pobude, se je izpodbijana zakonska določba prenehala uporabljati.

3.O ustavnosti zakona, ki se ne uporablja več, lahko Ustavno sodišče odloča le ob izpolnjenih pogojih iz 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS). Eden izmed pogojev je obstoj pravovarstvene potrebe pobudnice. Ta obstaja, če bi bilo z morebitno ugoditvijo pobudi mogoče odpraviti posledice neustavnosti. Odločba Ustavnega sodišča o neustavnosti zakonske določbe ne učinkuje na pravnomočno končane postopke (44. člen ZUstS), razen če je zoper pravnomočno sodbo vložena ustavna pritožba (tako Ustavno sodišče npr. v odločbi št. Up-252/96 z dne 30. 9. 1999, Uradni list RS, št. 86/99 in OdlUS VIII, 293). Iz pobudničinih navedb in iz pobudi priloženih sodnih odločb je razvidno, da je postopek, v katerem je sodišče uporabilo izpodbijano zakonsko določbo, pravnomočno končan. Ustavno sodišče pa je že pred vložitvijo te pobude s sklepom št. Up-141/02 z dne 30. 9. 2002 odločilo, da ustavne pritožbe pobudnice zoper to sodno odločbo ne sprejme v obravnavo. To pomeni, da morebitna ugotovitev neustavnosti zakonske določbe ne bi izboljšala pobudničinega pravnega položaja. Dejstvo, da je po pobudničinih navedbah na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, v katerem je sodišče uporabilo izpodbijano zakonsko določbo, zoper njo začet izvršilni postopek, pravovarstvene potrebe ne more utemeljiti. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj