Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno oprlo svojo odločitev na določbe SPZ, ki urejajo posest in motenje posesti. Pravilno je tudi opozorilo, da se po 426. členu ZPP v postopkih zaradi motenja posesti tožba obravnava le v mejah motenja posesti in da je izključeno obravnavanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih.

Zakonske podlage za odklop iz električnega omrežja ni bilo, teče pa med lastniki na sodišču nepravdni postopek zaradi določitve trase priključitve na elektro komunalno omrežje. Zato je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje o tem, da v taki situaciji odklop električne energije ne more imeti zakonske podlage.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in naložilo toženi stranki, da vzpostavi pogoje, da bo poslovni prostor prvotožnika priklopljen na električno omrežje in tarifno postajo, kot je bil priklopljen pred motilnim ravnanjem. Toženi stranki je naložilo, da se vzdrži kakršnihkoli motitvenih ravnanj, ki imajo za posledico odklop poslovnega prostora prvotožnika iz električnega omrežja in da je dolžna temu poslovnemu prostoru nemoteno dobavljati električno energijo. Toženi stranki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožena stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Sodišče je zmotno ugotovilo, da naj bi tožena stranka 27. 11. 2018 ne obvestila policijske postaje o kraji elektrike. To je že pojasnila v odgovoru na tožbo, saj je 27. 11. dopolnila že predhodno podano prijavo z dodatnim sumom kraje elektrike. Sodišče črpa svoje ugotovitve iz neverodostojnega pričanja A. A. in tudi zaključuje o neprepričljivosti kronologije dogodkov. To je tudi v nasprotju z listinami in pričevanjem A. A. Tožena stranka je vse etažne lastnike obvestila 9. 11. 2018, da bo 12. 11. v dopoldanskem času motena oskrba z električno energijo zaradi ponovnega pregleda omrežja o sami poslovni stavbi. Ob tem je ugotovilo, da je prvotožeča stranka samovoljno posegla v omrežje in ga preuredila na način, da je tudi drugi poslovni prostor, ki ga je odkupila od L., d. d., povezana na svoj števec. S tem je posegla v interno omrežje, ga nepooblaščeno preuredila, s tem oškodovala toženo stranko za stroške omrežnine za poslovni prostor. Zato ne drži zaključek sodišča, da tožena stranka ni oškodovana. Poleg tega je tožeča stranka ogrozila varnost ljudi, saj je samovoljno in nepooblaščeno posegala v varnost celotnega objekta, v katerem se zadržujejo ljudje. Tožena stranka je morala odreagirati. Prvič je 15. 11. to naznanila policijski postaji in podala sum kaznivega dejanja. Nato so etažni lastniki sklenili s toženo stranko dogovor dne 19. 11. 2018 o začasnem priklopu pod pogoji, da prevzamejo vso odgovornost zaradi okvare ali nevšečnosti in s tem se je strinjala tudi prva tožena stranka. Sledili so sukcesivni priklopi. Ko je 27. 11. tožena stranka prišla v etažo, je ugotovila, da je bil na elektro števcu tožeče stranke odvijač in vijak s kovinsko ploščico, ki spaja merjenje porabe. Zato priklop ni bil realiziran, ampak je o tem seznanila policijo. Zato tožena stranka ponovnega priklopa ni izvedla. Tožeči stranki tako ni mogoče nuditi pravnega varstva, saj je slaboverna. Če bi sodišče taki stranki nudilo varstvo, bi šlo za nesorazmerno ravnanje. Sodišče o tem nima razlogov. Situacijo lahko primerjamo z vlogo javnih distributerjev po EZ-1, saj ima tožena stranka po analogiji vso pravno podlago, da tožečo stranko ne priklopi. Gre za okoliščine, ki opravičujejo odklop. Tožena stranka je navedla, da ima tožeča stranka dva protipravna posega. Prvič je prevezala dodatne poslovne prostore in tožena stranka nima omrežnine. Prevezala je ta poslovni prostor na svoj števec. Drugi poseg pa je, da je bil poseg v električno omarico, ki se nahaja v skupnem kletnem prostoru in je s tem onemogočila merjenje porabe. Gre za staro elektronsko energetsko omrežje. Pooblaščeni predstavniki E., d. d., so pregledali prostor in izpostavili dotrajanost in povedali, da opreme ni racionalno obnavljati, ampak je treba zamenjati vse elemente. To bi lahko potrdila priča B. B., ki ga sodišče ni zaslišalo. Sodišče se z dotrajanostjo transformatorske postaje ni ukvarjalo. Dejstvo, da po ugotovljeni dotrajanosti tožena stranka merilnega mesta ni priklopila nazaj, ne predstavlja motilnega ravnanja, saj je stanje povzročila tožeča stranka.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlaga zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno oprlo svojo odločitev na določbe SPZ, ki urejajo posest in motenje posesti (24. in nadaljnji členi SPZ). Pravilno je tudi opozorilo, da se po 426. členu ZPP v postopkih zaradi motenja posesti tožba obravnava le v mejah motenja posesti in da je izključeno obravnavanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih.

6. Tožena stranka v pritožbi ne graja ugotovitve, da je tožeča stranka kot lastnica poslovnega prostora oziroma drugotožeča kot najemnica, imela dobavo električne energije, katero je tožena stranka dne 27. 11. 2018 odklopila. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da so imeli solastniki prostorov v kompleksu PC dobavo električne energije preko transformatorske postaje, ki stoji na parceli tožene stranke in je tudi postaja v lasti tožene stranke. Tožena stranka je 13. 9. 2018 naslovila vsem dopis, v katerem priznava obstoj dogovora in sporoča lastnikom poslovnih prostorov, da od tega dogovora odstopa in jih poziva, da si do decembra 2018 zagotovijo samostojna odjemna mesta. Nato pa je tožena stranka 19. novembra 2018 sporočila, da bodo izvršili "začasni priklop kletne etaže poslovne stavbe" s tem, da bodo vsi prevzeli odgovornost za morebitne okvare ali druge nevšečnosti v obdobju začasnega priklopa (priloga B6). Na ta novi dogovor je pristala tudi prvotožeča stranka (priloga B7). Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je tožeča stranka imela nemoteno dobavo električne energije do odklopa, kar se je zgodilo 27. 11. 2018. 7. Tožena stranka se brani, tudi v pritožbi ponavlja, da je imela pravico do odklopa. Sodišče prve stopnje je na te ugovore odgovorilo: zakonske podlage za odklop ni bilo, teče pa med lastniki na sodišču nepravdni postopek zaradi določitve trase priključitve na elektro komunalno omrežje (priloge A24, A25 in A38). Zato je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje o tem, da v taki situaciji odklop električne energije ne more imeti zakonske podlage.

8. Pritožba pa trdi, da je pravna podlaga v analogni uporabi EZ-1, ki sicer velja za javne distributerje, ker je tožena stranka imela podlago za odklop, to je preteči nevarnosti. Tožena stranka trdi, da je ravnanje tožeče stranke pomenilo ogrožanje varnosti ljudi in premoženja.

9. Sodišče prve stopnje je presojalo trditve tožene stranke o tem, da je tožeča stranka nepooblaščeno izvedla priklop na svoje odštevno mesto, ko je kupila prostor v objektu od L., d. d. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je res tožeča stranka priklopila tudi elektriko iz kupljenih prostorov L., d. d., vendar da je šlo le za minimalno porabo, saj so potrebovali le luči. Priča A. A. pa je tudi povedala, da so to večjo porabo plačali. Zato pravilno sklepa sodišče, da nekoliko večja poraba, ki je bila plačana, ne more pomeniti takšne preobremenitve omrežja, da bi bilo vse skupaj tako nevarno, da mora tožena stranka tožečo stranko odklopiti. V kolikor pa tožeča stranka ne plačuje za te nove prostore strošek omrežnine, pa ni razlog za odklop. To mora urediti tožena stranka kot lastnik v posebnem postopku. Tako tožena stranka ni dokazala svoje trditve, da bi tožeča stranka "kradla" elektriko.

10. Tega tudi niso ugotovili policisti, ki so na prijavo tožene stranke prišli na ogled. Tožeča stranka je prijavila toženo stranko policistom zaradi kršitve javnega reda in miru. Vendar iz poročila PP ... izhaja, da niso ugotovili znakov prekrška. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da bi bila "kraja" elektrike razlog, ki bi ekskulpiral toženo stranko pri njenem ravnanju.

11. Tožena stranka je še trdila, da je tožeča stranka posegla v elektro omarico, ki se nahaja v skupnem prostoru in onemogočila merjenje porabe. Te trditve ni dokazala. Priča A. A. je povedala, da so opazili malenkostno povečanje porabe po nakupu drugega poslovnega prostora s strani tožeče stranke; iz česar se da ugotoviti, da je bila poraba merjena. Kljub temu, da je bila povezava med prostoroma opravljena, to ne pomeni, da lahko tožena stranka odklopi tožeči stranki dobavo električne energije in to v celoti za vse prostore. Sodišče pa je sledilo tudi izpovedbi priče C. C., da je bila povezava med prostoroma in ne v elektro omarici.

12. Tožena stranka še trdi, da je energetsko omrežje dotrajano, kar je ugotovil tudi pregled E., d. d. Trdi, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo pričo B. B., ki ga je tožena stranka predlagala, ker je kot predstavnik E., d. d, opravil pregled. Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da se v pravdi zaradi motenja posesti, ne ugotavlja pravica oziroma razmerja med solastniki. Nesporno je tožena stranka odklopila elektriko le tožeči stranki. Če bi šlo za tako nevarni objekt, bi morala izklopiti elektriko v celoti. Zato je tudi sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dokaze v zvezi z ogledom predstavnikov E., d. d. Tako tudi ni podana smiselno očitana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

13. Pritožba še sklepa, da odklop ni bil motilno ravnanje. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da takšno ravnanje po ugotovljenih okoliščinah pomeni motenje posesti. Tožena stranka ni javni ditributer električne energije in se ne more sklicevati na analogno uporabo EZ-1. Predvsem pa pritožba zmotno operira s pojmom, da je tožena stranka pravilno zavrnila "priklop". Tožena stranka je ravnala napačno, ko je tožeči stranki odklopila električno energijo.

14. Pritožba še graja ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, kako je kronološko potekalo prijavljanje dogodkov na Policijsko upravo Ljubljana, PP ... Vendar je sodišče pravilno ugotovilo, da iz odgovora PP ... ni moč ugotoviti, da so potrdili, kar trdi tožena stranka, da je tožeča stranka elektriko kradla, da so bile nevarne okoliščine in da je zato lahko tožena stranka elektriko odklopila. Zato navedbe tožene stranke v zvezi s kronološkim potekom prijave policiji, niso pravno odločilne.

15. Predvsem bodo solastniki in etažni lastniki morali urediti svoja razmerja v nepravdnem postopku in ni mogoče z enostranskim ravnanjem nekomu elektriko odklopiti.

16. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo očitanih absolutnih bistvenih kršitev ZPP, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).

17. Izrek o stroških temelji na določbi 165. in 154. člena ZPP. Pritožnik s pritožbo ni uspel, navedbe tožeče stranke iz odgovora pa niso pripomogle k rešitvi te zadeve.