Jedro

Dedni dogovor ima učinek sodne poravnave, zato ga je mogoče izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa s pritožbo proti sklepu o dedovanju.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 12.12.2011 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 17.9.2010 se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

III. Pritožnici trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po opravljeni glavni obravnavi dne 17.9.2010 izdalo sklep o dedovanju, v katerem je ugotovilo obseg zapuščine, proglasilo za dedinji zapustnikovo vdovo A. A. in zapustnikovo sestro B. B. za zakoniti dedinji vsako do ½ zapuščine ter v sklep o dedovanju povzelo na obravnavi sklenjen dedni dogovor, na podlagi katerega deduje B. B. nepremičnino vl. št. ... k. o. X do 1/6, preostali delež te nepremičnine pa deduje A. A., tako da postaneta dedinji solastnici nepremičnine vl. št. ... k. o. X vsaka do ½, denarna sredstva in delnice iz sklepa o dedovanju pa deduje zapustnikova vdova.

2. Zoper navedeni sklep je vložila „delno pritožbo“ dedinja B. B., in sicer je izpodbijala del sklepa, v katerem je sodišče povzelo dedni dogovor. Predlagala je, da sodišče sklep o dedovanju spremeni tako, da določi, da dedinji na podlagi zakonitega dedovanja dedujeta vsaka ½ zapuščine. Navajala je, da že od leta 1941 živi v Italiji, zato govori le še italijanski jezik, razume le nekaj slovenskih besed. Hčerki, ki sta jo spremljali na obravnavi, slovensko ne govorita in sta sodnico v angleškem jeziku prosili za prevajalca. Ker je bila obravnava kljub temu opravljena, je sodišče zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka. Čeprav niso razumele, kaj je sodnica narekovala, je dedinja zapisnik podpisala. Po prejemu sklepa o dedovanju pa se je obrnila na pooblaščenko, ki ji je pojasnila, da je bil sklenjen dedni dogovor, na podlagi katerega deduje le 1/6 nepremičnine namesto 1/3, denarnih sredstev in delnic pa ne deduje. Takšnega dogovora ni sklenila in se z njim ne strinja. Sodedinja je izkoristila to, da je zelo stara (takrat 87 let) in da ne razume slovenskega jezika.

3. Sodišče prve stopnje je na podlagi določb 173. člena Zakona o dedovanju (ZD) s sklepom z dne 12.12.2011 preklicalo sklep o dedovanju z dne 17.9.2010, in izdalo sklep o dedovanju, s katerim je proglasilo za dedinji zapuščine, v katero sodi 2/3 nepremičnine parc. št. 1834 k. o. X, 11 delnic PULK, 95 delnic TRSG, 16 delnic ZVTG in sredstva na dveh varčevalnih računih in osebnem računu zapustnika, na podlagi zakonitega dedovanja obe dedinji, vsako do ½ zapuščine.

4. Zoper ta sklep se pritožuje zapustnikova vdova, uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da višje sodišče napadeni sklep in sklep o dedovanju spremeni tako, da obdrži v veljavi sklep o dedovanju z dne 17.9.2010, podrejeno pa, da določi za dedinjo zapustnikovega premoženja pritožnico do ¾, zapustnikovo polsestro B. B. pa do ¼. Pred sodnico sklenjeni dedni dogovor pomeni dokončno in nepreklicno voljo dedinj, zato zapustnikova polsestro ne more spreminjati svojih želja do zapuščine oziroma si premisliti. Vsekakor pa sklepa o dedovanju ni moglo spremeniti prvostopenjsko sodišče samo, saj so s tem prizadete njene pravice – izgubila je ¼ zapuščine, ki ji pripada po zakonu. Dodaja, da je ves čas opozarjala prvostopenjsko sodišče, da B. B. ni sestra, temveč polsestra zapustnika, zato po zapustniku deduje le materin delež, saj očeta nista imela skupnega.

5. Iz višjemu sodišču predloženega spisovnega gradiva je razvidno, da se je spis po izdaji sklepa z dne 12.12.2011 izgubil, zato ga je sodišče prve stopnje obnovilo. Ko se je obnavljal spis, sta obe dedinji podali več vlog, v katerih utemeljujeta in dokazujeta vsaka svoja pritožbena stališča. 6. Pritožba zoper sklep in sklep o dedovanju z dne 12.12.2011 je utemeljena, pritožba zoper sklep o dedovanju z dne 17.9.2010 pa ni utemeljena.

7. Na podlagi prvega odstavka 173. člena ZD lahko sodišče, ki je izdalo sklep o dedovanju, samo z novim sklepom spremeni svoj prejšnji sklep ali ga prekliče, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. S tem, ko je sodišče prve stopnje samo spremenilo sklep o dedovanju, katerega del je bil dedni dogovor, v skladu s katerim je zapustnikovi vdovi pripadal višji delež na nepremičnini, kot pa bi ji na podlagi zakonitega dedovanja, in v skladu s katerim so ji pripadala vsa denarna sredstva in delnice zapustnika, so prizadete pravice zapustnikove vdove. Dedovala bi namreč manj kot bi dedovala na podlagi sklepa o dedovanju, ki ga je sodišče prve stopnje preklicalo. Odločitev prvostopenjskega sodišča o preklicu sklepa o dedovanju je materialnopravno napačna.(1) Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi zapustnikove vdove in razveljavilo sklep in sklep o dedovanju z dne 12.12.2011 (3. točka 165. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), o pritožbi zapustnikove (pol)sestre pa odločilo samo.

8. Pravilna so tudi stališča pritožbe zapustnikove vdove o pravni naravi dednega dogovora. Dedni dogovor ima učinek sodne poravnave, zato ga je mogoče izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa s pritožbo proti sklepu o dedovanju.(2) Za odločitev o pritožbi dedinje B. B. dejstva, ki jih zatrjuje v pritožbi, niso pravno relevantna. Tudi če je bila pri podpisu dednega dogovora zavedena, ker ni razumela jezika, bi to lahko uveljavljala le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ki se lahko vloži tudi iz razloga, ker je bila sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače (1. točka drugega odstavka 392. člena ZPP). Pritožba tako ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep o dedovanju z dne 17.9.2010 (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 174. člena ZD.

Op. št. (1): prim. sklepe VSL II Cp 1561/2015, VSM I Cp 1496/2011, VSK Cp 32/99 Op. št. (2): sklep VSL III Cp 2891/2010