Jedro

Če strokovna ocena ni konkretizirana na nivoju, ki prijavitelju omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tudi ni mogoč preizkus, ali je organ pri odločanju o konkretni vlogi res uporabil v javnem razpisu predpisane kriterije.

Zavrnilno stališče obeh organov je materialnopravno napačno in nezakonito. To pa posledično pomeni, da je bila vloga tožeče stranke vložena v postopku javnega razpisa zaradi napačne uporabe materialnega prava napačno presojana in tako neutemeljeno zavrnjena.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti številka 4102-5/2018/25 z dne 19. 2. 2019 se odpravi in se vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je zavrnil vlogo tožeče stranke za sofinanciranje programov na področju vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja ter odločil, da ni bilo stroškov postopka. Tožeča stranka se je prijavila na javni razpis tožene stranke za sofinanciranje programov na področju vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja v letu 2019 in v letu 2020 (v nadaljevanju javni razpis), katerega predmet je sofinanciranje programov nevladnih organizacij za posebno varstvo vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja, z namenom in ciljem dopolnitve organizirane skrbi za vojne invalide in žrtve vojnega nasilja, osveščanja in kontinuitete delovanja nevladnih organizacij na področju vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja. Pojasnila je, da je vlogo tožeče stranke po merilu ustreznosti in skladnosti vsebine prijavljenega programa komisija ocenila z 1 točko, saj je vsebina v pretežnem delu ustrezna in skladna z vsebino in namenom javnega razpisa. Ustrezna in skladna je v opisu podprograma urejanje, vzdrževanje prostorov, spominskih obeležij. Opisa prijavljenega podprograma organiziranje ali sodelovanje pri izvedbi spominskih proslav, svečanosti in prireditev in podprograma organiziranje ali priprava razstav, predavanj, literature in drugih medijev, pa vloga ne vsebuje. Zato ni mogoče oceniti, da je tudi v tem delu vsebina ustrezna in skladna.

2. Nadalje je po merilu obseg programa v podprogramu organiziranje ali sodelovanje pri izvedbi spominskih proslav, svečanosti in prireditev, za navedene štiri dogodke, vloga prejela 10 točk. V podprogramu organiziranje ali priprava razstav, predavanj, literature in drugih medijev, so v vlogi navedeni trije dogodki, zato je prejela 10 točk. V podprogramu urejanje, upravljanje prostorov, spominskih obeležij in drugih objektov za posredovanje, predstavitev zgodovinskega izročila sta navedeni dve obeležji, zato je vloga za ta podprogram prejela 0 (nič) točk (v merilih razpisne dokumentacije je določeno: za urejanje, upravljanje do dveh spominskih obeležij ali objektov in nič prostorov se dodeli 0 (nič) točk). Skupno je vloga po tem merilu prejela 20 točk. Po merilu izkušnje izvajanja programa v preteklih obdobjih je vloga prejela 0 (nič) točk. Komisija navaja, da se dejavnosti v preteklih obdobjih niso izvajale v okviru razpisanih programov, oziroma po pogodbi z ministrstvom, zato ustreznosti vsebine ni potrdila. Po merilu ustreznosti in skladnosti finančnega načrta programa je vloga prejela 0 (nič) točk, saj je finančna konstrukcija neustrezna. Komisija je ugotovila, da je višina sredstev navedena le za podprogram urejanje, upravljanje prostorov, spominskih obeležij in drugih objektov za posredovanje, predstavitev zgodovinskega izročila. Ta podprogram pa po merilu obsega ni dosegel točk. Za ostala dva podprograma sredstva v finančnem načrtu niso navedena, ne kot načrtovani odhodki, ne kot načrtovani prihodki in tudi ne kot poraba sredstev v preteklem obdobju. Poudarja, da je vloga po merilu ustreznosti in skladnosti finančnega načrta prejela 0 (nič) točk, skupaj pa 21 točk, pri čemer je glede na pogoj v zadnjem odstavku 3. poglavja, ki določa, da se vloge, ki prejmejo manj kot 24 točk, zavrnejo, tako zgodilo tudi z vlogo tožeče stranke.

3. Pritožba tožeče stranke zoper prvostopenjsko odločbo je bila zavrnjena. Pri tem organ druge stopnje med drugim tudi opozarja, da vloga tožeče stranke ni prejela točk po merilu ustreznosti in skladnosti finančnega načrta programa in je izpodbijani sklep utemeljen tudi iz tega razloga. Predzadnji odstavek 3. poglavja javnega razpisa namreč določa, da se program, ki bo po merilu „3.4 Ustreznost in skladnost finančnega načrta“ prejel 0 (nič) točk, ne bo upošteval. 4. Tožeča stranka v tožbi izpostavlja, da ji je bil podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu na področju žrtev vojnega nasilja z odločbo Ministrstva (št. 215-3/2014-17 z dne 8. 10. 2015). V razpisnih pogojih je komisija navedla morebitno potrebno dopolnitev vloge za sofinanciranje, vendar je menila, da vloga društva izpolnjuje pogoje za kandidiranje na javnem razpisu, kot so določeni v 2. poglavju javnega razpisa. Na kakršnokoli pomanjkljivosti vloge društvo ni bilo opozorjeno. Vlogo po merilu ustreznosti in skladnosti vsebine prijavljenega programa je komisija ocenila z 1 točko, saj je - po mnenju komisije - vsebina samo v pretežnem delu ustrezna. Prijavljeni aktivnosti v letu 2019 sta v vlogi, v točki III.2.1.a) in v točki III.2.4.a) za leto 2019 edini navedeni za sofinanciranje. Za druge načrtovane aktivnosti v letu 2019 niso iskali sofinanciranje. Pri tem vprašujejo, kakšna so opredeljena merila za oceno: vsebina v celoti ustreza 10 točk, vsebina v pretežnem delu ustreza 1 točka, vsebina ne ustreza 0 (nič) točk. Opozarja, da je pojem »pretežno« v SSKJ opredeljen popolnoma drugače kot v merilih za oceno. Morda so bila merila preveč očitno prirejena. Izpostavlja, da je tudi po merilu ustreznosti in skladnosti finančnega načrta programa komisija ocenila vlogo z 0 (nič) točk. Ponovno poudarja, da je društvo načrtovalo v vlogi navedeno sofinanciranje samo kot del potrebnih sredstev za celovito vzdrževanje še posebej pomembnih omenjenih dveh spominskih obeležij (v Mainburgu in Neustiftu) samo v letu 2019, ki sta - kot je že omenjeno - praktično obe že vgrajeni.

5. V vlogi z dne 28. 6. 2019 je tožeča stranka predlagala, da se odpravijo neskladna merila tožene stranke za oceno ustreznosti in skladnosti vsebine programa. Ocena v pretežnem (po SSKJ tudi večjem) delu ustreznega programa ne more biti samo 10 % (1 točka) v celoti ustreznega programa, ampak najmanj 51 % (5 točk, kot je v točki III.2.5./3.4. obrazec 02/2019/20 za vlogo za kandidiranje). Ocena obsega programa postavitve in urejanja dveh (zaključnih) trajnih spominskih obeležij v Nemčiji (Mainburg, Neustift), v bronu, delo akademskega kiparja T. T., z 0 (nič) točk, je nevredna in kaže ali pomanjkljivo opredelitev osnov za merila za oceno ali (ne-) strokovnost ocenjevalne komisije. Dva dogodka na meddržavni ravni pri izvedbi spominskih svečanosti ter urejanje že postavljenih petih spominskih obeležij bi lahko bilo po uveljavljenih merilih ocenjeno skupaj vsaj s 25 točk (15 točk + 10 točk). Tožeča stranka poudarja, da so po merilih izkušenj pri izvajanju programa v preteklih obdobjih aktivnosti društva ocenjene z 0 (nič) točk. Rezultati uspešnih prizadevanj članov društva so deloma že navedeni in za dosedanje pretežno samofinanciranje dobro vidni. Zato menijo, da bi bila ustrezna ocena teh aktivnosti najmanj 5 točk. V sklopu ustreznosti in skladnosti finančnega načrta programa poudarjajo, da je društvo, načrtovalo v vlogi navedeno sofinanciranje samo kot del potrebnih finančnih sredstev za celovito ohranitev še posebej pomembnih spominskih obeležij v Mainburgu in Neustiftu samo v letu 2019. Zato menijo, da je mogoče oceniti, da je finančna konstrukcija v pretežnem delu ustrezna in primerna ocena 5 točk. 6. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo izpostavlja, da zoper postavljena merila za ocenjevanje vlog pritožba ni mogoča, komisija pa je vlogo tožeče stranke ocenila po v naprej določenih merilih, pritožbeni organ pa je pritožbo zavrnil. Tožena stranka zato vztraja na dejanskih in pravnih razlogih za izdajo obeh sklepov. Poudarja, da so bila merila za ocenjevanje vlog vnaprej določena v javnem razpisu in podrobneje v razpisni dokumentaciji. Zato tožena stranka oporeka navedbam tožeče stranke, da so bila "merila preveč očitno prirejena". Merila so bila določena glede na programe in predmet javnega razpisa in meni, da je postopala v skladu z določbami Pravilnika.

7. V vlogi z dne 23. 10. 2020 tožnik graja ocene oz. dodelitev točk in meni, da so te ocene materialnopravno nepravilne, kar tudi vsebinsko pojasni.

_Spremembe pri toženi stranki_

8. Uvodoma je ugotoviti, da je tožena stranka sodišče seznanila, da je zaradi sprememb zakonodaje in sicer 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 36/21) prešla pristojnost za področje vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja na Ministrstvo za obrambo. Tožeča stranka je temu ustrezno navedla novo toženo stranko, in sicer Republika Slovenija Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za vojaško dediščino, Dimičeva ulica 16, 1000 Ljubljana, kar je sodišče povzelo v uvodu odločbe.

_**Glede datuma odločitve sodišča**_

9. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo 15. 2. 2022, kjer je snemalo navedbe strank, dalo strankam rok za ugovor zoper prepis zapisnika (v skladu s 125. členom Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Po podatkih sodnega spisa je bil prepis zvočnega posnetka glavne obravnave pooblaščencu tožeče stranke vročen 21. 2. 2022, toženi stranki pa 17. 2. 2022. To pomeni, da se je 5-dnevni rok za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa iztekel za tožečo stranko 1. 3. 2022 in za toženo stranko 22. 2. 2022. Sodišče je sodno odločbo izdalo 1. 3. 2022, to je po dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo _**Dokazni sklep**_

10. Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo, kjer je v dokaznem postopku v dokazne namene vpogledalo v predložene listine tožeče stranke v prilogah od A1 do A8 ter predloženo listino tožene stranke v prilogi B1 ter v vse listine v upravnem spisu zadeve.

11. Na podlagi 52. člena v nadaljevanju ZUS-1 pa je zavrnilo dokazne predloge tožeče stranke po vpogledu v listine od A10 – A11, ki jih je tožeča stranka predložila na naroku za glavno obravnavo, in sicer gre za fotografije aktivnosti tožeče stranke in seznam lokacij, kjer so izvajali aktivnosti društva, saj tožeča stranka ni pojasnila, zakaj navedenih dokazov ni mogla prej predložiti. Skladno z 2. členom ZUS-1 namreč sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov. To presojo pa lahko opravi le ob upoštevanju dejanskega in pravnega stanja v času izdaje izpodbijanega akta. Sodišče tudi ni izvedlo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke, dr. A. A., saj je ocenilo, da to glede na relevantno dejansko stanje ni potrebno, saj naj bi navedeni razjasnil aktivnosti društva, kar pa v konkretnem primeru ni bilo sporno. V zadevi je namreč relevantna vsebina prijave na javni razpis in če je ocenjevanje tožene stranke v skladu z razpisnimi pogoji.

_**O tožbi**_

12. Tožba je utemeljena.

13. Postopek javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev je poseben postopek, v katerem je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, in da se onemogoči vsaka arbitrarnost pri odločanju. Vsem prijaviteljem mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo na javnem razpisu in se potegujejo za dodelitev (dela) razpoložljivih sredstev. Narava odločanja pri kandidiranju vlagateljev na javnih razpisih je v pretežni meri strokovno-tehnična in je zato praviloma za preverjanje, ali so prispele popolne vloge in za ocenjevanje popolnih vlog, ki izpolnjujejo vse vstopne pogoje razpisa ter za razvrstitev projektov glede na prejeto oceno, zadolžena posebna strokovna komisija.1 V postopku javnega razpisa sodišče po ustaljeni upravno-sodni praksi natančno presoja materialne in procesne vidike upravnega spora. Javni razpis pa je tudi v funkciji varovanja enakih možnosti vseh prijaviteljev, da konkurirajo (14. člen Ustave RS). Gre za poseben postopek, v katerem je enakost obravnavanja vseh subjektov, ki so se na javni razpis prijavili, bistvenega pomena. Prijaviteljem mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa. Do različnega obravnavanja kandidatov ne sme priti samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Uspeh prijaviteljev na javnem razpisu mora biti odvisen zgolj od izpolnjevanja v naprej natančno določenih objektivnih kriterijev in meril javnega razpisa, ki pa morajo imeti podlago v veljavnih predpisih.2

14. Pravna podlaga, po katerem se je vodil konkretni javni razpis, je v Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije3 (v nadaljevanju Pravilnik), ki v drugem in tretjem odstavku 220. člena med drugim določa, da morajo v razpisni dokumentaciji biti navedeni vsi potrebni podatki, ki bodo omogočili prejemniku izdelati popolno vlogo za dodelitev sredstev. Neposredni uporabnik mora v razpisni dokumentaciji navesti vse pogoje, ki jih mora prejemnik izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev oziroma, ki jih mora izpolnjevati vloga, da se šteje kot formalno popolna.

15. Med strankama ni sporno, da je bil Javni razpis za sofinanciranje programov na področju vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja v letu 2019 in v letu 2020 objavljen v Uradnem listu RS, št. 81/18 z dne 14. 12. 2018. Postopek izvedbe javnega razpisa je tekel po določbah Pravilnika, vodila ga je komisija za vodenje postopka javnega razpisa za sofinanciranje programov na področju vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja v letu 2019 in 2020, ki je bila imenovana z odločbo ministrice za delo, socialne zadeve in enake možnosti, št. 4102-5/2018-1 z dne 20. 11. 2018. Med strankama nadalje ni bilo sporno, da so bili predmet javnega razpisa trije programi za sofinanciranje programov nevladnih organizacij za posebno varstvo vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja, z namenom in ciljem dopolnitve organizirane skrbi za vojne invalide in žrtve vojnega nasilja, osveščanja in kontinuitete delovanja nevladnih organizacij na področju vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja. Tožeča stranka je kandidirala za sredstva iz javnega razpisa na programu ohranjanja zgodovinskega izročila o okoliščinah in trpljenju žrtev vojnega nasilja na področju žrtev vojnega nasilja, ki vključuje organiziranje, izvajanje spominskih proslav, svečanosti in prireditev, pripravo razstav, predavanj, literature in drugih medijev ter urejanje in upravljanje prostorov, spominskih obeležij in drugih objektov, namenjenih posredovanju in predstavitvi zgodovinskega izročila.

16. Pravilnik v 226. členu med drugim določa, da predstojnik neposrednega uporabnika ali oseba, ki jo je ta pooblastil za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, izda sklepe o izboru prejemnikov sredstev na podlagi predloga iz prejšnjega člena. V obrazložitvi sklepa mora utemeljiti svojo odločitev. V primeru, da so pogoji za dodelitev sredstev določeni z zakonom, se sklep o izboru prejemnika sredstev izda kot posamični upravni akt po zakonu o splošnem upravnem postopku. 227. člen Pravilnika pa pravi, da je neposredni uporabnik dolžan v roku, ki je bil naveden v objavi javnega razpisa, obvestiti vse vlagatelje vlog, ki niso bili izbrani, o odločitvi glede dodelitve sredstev. V obrazložitvi mora navesti razloge za svojo odločitev. 231. člen, ki ureja pritožbeni postopek, pa v tretjem odstavku pravi, da predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog.

17. Sodišče je v svoji sodni praksi že večkrat poudarilo, da so postopki sofinanciranja iz javnih sredstev na podlagi javnega razpisa, za kar gre tudi v obravnavanem primeru, specifičen tip upravnega spora. Odločanje na podlagi javnega razpisa namreč nima značaja upravne zadeve po 2. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), temveč gre za odločanje o „drugi javnopravni stvari“. To predvsem pomeni, da se pri odločanju o taki stvari določbe ZUP uporabljajo smiselno in kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Po stališču sodne prakse je presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovnotehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev.4 Navedeno stališče pa ne pomeni, da organ, ki odloča o dodeljevanju javnih sredstev, strokovne ocene ni dolžan vsebinsko obrazložiti, in sicer tudi, če gre za kriterije in merila, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Če namreč strokovna ocena ni konkretizirana na nivoju, ki prijavitelju omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tudi ni mogoč preizkus, ali je organ pri odločanju o konkretni vlogi res uporabil v javnem razpisu predpisane kriterije, to pa po posledično pomeni kršitev 22. in 23. člena Ustave RS.

18. Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka upravičeno opozarja, da je po kriteriju oziroma merilu 3/3 izkušnje izvajanja programa v preteklih obdobjih neupravičeno prejela oceno 0 (nič) točk in sicer iz razloga, ker se niso izvajale v okviru predpisanih programov oziroma pogodb z ministrstvom. Sodišče se strinja, da je takšna ocena napačna. Ocenjuje se namreč izkušnja izvajanja v preteklem obdobju, kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, pri čemer je sicer javni razpis določal kot pogoj za kandidiranje, da mora nevladna organizacija izpolnjevati naslednje pogoje, pri čemer je pod točko 2.e) navedeno, da ima izpolnjene vse pogodbene obveznosti po pogodbi za sofinanciranje programov društev sklenjene z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v preteklih obdobjih. Navedeno pa ne pomeni, da navedeni kriterij vsebuje tudi, da bi se morali pretekli programi vezati na sodelovanje z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kot to zmotno meni tožena stranka. Tako je ugotoviti, da je njena presoja v zvezi s tem v tem delu napačna in v nasprotju z javnim razpisom. Javni razpis glede tega merila namreč ne pogojuje izvajanja predpisanih programov oz. pogodb z ministrstvom. Ocenjuje se le izkušnje izvajanja programa v preteklem obdobju. To je razvidno tudi iz besedila 3.3. merila 3. poglavja javnega razpisa, ki se glasi: "Izkušnje izvajanja programa v preteklem obdobju za program ohranjanja zgodovinskega izročila o okoliščinah in trpljenju žrtev vojnega nasilja na področju žrtev vojnega nasilja“. V zvezi s tem je tudi omeniti, da je tožnik k razpisni dokumentaciji priložil tudi poročilo o delu društva v letu 2018, prav tako pa tudi program dela v letu 2019 s finančno oceno.

19. Prav tako tožeča stranka upravičeno opozarja, da v kriterijih v podpoglavju Ustreznost in skladnost finančnega načrta ni zahtevanih nikakršnih vsebinskih pojasnil. V rubrike se lahko vpisujejo le načrtovani odhodki, prihodki in porabljene članarine in sicer v obliki zneskov. V razpisni dokumentaciji ni navedeno, da se ustreznost in skladnost finančnega načrta programa ugotavlja glede na skladnost finančne konstrukcije prihodkov in odhodkov programa s predvidenim številom dogodkov in dejavnosti.

20. Tožena stranka je v vlogi navedla, da je tožeča stranka v finančnem načrtu za leto 2019 in poraba v letu 2018 izpolnila le pod kategorijo Prostori, spominska obeležja in drugi objekti, kjer je navedla načrtovane odhodke za leto 2019 v višini 3.960,00 EUR, načrtovane prihodke in vir pa je navedla Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Medtem ko je pod prihodke in odhodke v letu 2019 za spominske proslave, svečanosti in prireditve ter razstave, predavanja, literature in druge medije pustila prazno. Pri tem pojasnjuje, da je prejela 0 (nič) točk zaradi neustrezne finančne konstrukcije. Komisija je ugotovila, da je višina sredstev navedena le za podprogram urejanja, upravljanja prostorov, spominskih obeležij in drugih objektov za posredovanje predstavitev zgodovinskega izročila, ta podprogram po merilih obsega, ni dosegla točk. Za ostala dva programa sredstva v finančnem načrtu niso navedena, ne kot načrtovani odhodki in ne kot načrtovani prihodki in ne kot poraba sredstev v preteklem obdobju. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo poudarila, kot izhaja iz meril, ki so bila sestavni del vloge, je vsaka vloga za od 0 do 2 spominski obeležji lahko prejela le 0 (nič) točk. Tako po njenem iz navedenega izhaja, da namen javnega razpisa ni bil v sofinanciranju postavitve oz. urejanju dveh spominskih obeležij.

21. Sodišče ugotavlja, da iz postavljenega javnega razpisa in meril ter razpisne dokumentacije ne izhajajo takšne interpretacije finančnega načrta za leto 2019, kot ga razlaga tožena stranka. Nikjer ni navedeno, da v kolikor kateri od programov po merilu obsegov ni dosegel točk, da je zaradi tega finančna konstrukcija neustrezna, saj je v merilih 3/4 jasno navedeno, da je po programu ohranjanja zgodovinskega izročila o okoliščinah in trpljenju žrtev vojnega nasilja na področju žrtev vojnega nasilja možno doseči število točk od 0 - 10. Pod kategorijo 3/4 pa od 0 - 20 in ni nikjer navedeno, da je p0trebno, da se za vsak podprogram posebej določa finančna ustreznost po posameznih podprogramih, saj kot upravičeno opozarja tožeča stranka, gre namreč za primeroma navedene podprograme. Ni pa zahtevanih nikakršnih vsebinskih pojasnil (čeprav je tožeča stranka k razpisu kot prilogo priložil tudi program dela v letu 2019, iz katerega je razvidna tudi finančna konstrukcija). Z vpisom zneska je torej zahtevam tega poglavja v celoti zadoščeno. Tožeča stranka upravičeno opozarja, da je načrtovala v vlogi navedeno sofinanciranje le kot del potrebnih sredstev za celovito ohranitev še posebej pomembnih spominskih obeležij, kar pa se ne nanaša na ostale programe, ki jih je tožeča stranka priglasila. Navedeni se namreč lahko financirajo iz drugih virov tožeče stranke.

22. Upravičen je tudi očitek tožeče stranke, da je po merilu obseg programa v podprogramu Organiziranje ali sodelovanje pri izvedbi spominskih proslav, svečanosti in prireditev predvidena ocena od 0 do 30 točk. Vloga pa je prejela le 10 točk, čeprav je iz vloge jasno razvidno (iz programa dela v letu 2019, ki ga je tožeča stranka priložila oddani vlogi), da ne gre za lokalno ali regionalno raven, temveč za dogodka na mednarodni ravni. Taborišči Mauthasen ub Auschwitz se namreč nahajata v ZRN, zato gre v konkretnem primeru za dogodka na mednarodni ravni, za kar pa je predvidena ocena 15 točk. Izpodbijana ocena 10 točk je zatorej v celoti v nasprotju s predvidenim kriterijem po tem merilu.

23. Zavrnilno stališče obeh organov je skladno z zgoraj navedenimi argumenti v celoti materialnopravno napačno in nezakonito. To pa posledično pomeni, da je bila vloga tožeče stranke vložena v postopku javnega razpisa zaradi napačne uporab materialnega prava napačno presojana in tako neutemeljeno zavrnjena.

24. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo ob upoštevanju tretjega odstavka te določbe vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, da v zadevi ponovno odloči skladno s stališčem te sodbe.

25. Konkretna zadeva se je končala na glavni obravnavi, kjer je tožeča stranka izrecno izjavila, da stroškov ne priglaša, zato ji ne gredo stroški v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu in tudi ne ustrezno povišanje za vlogo. Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Tako iz sodne prakse Upravnega sodišča I U 1170/2012 z dne 23. 4. 2013 in I U 638/2010-21 z dne 21. 2. 2012. 2 Tako iz sodne prakse I U 618/2016-8 z dne 4. 10. 2017. 3 Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09-ZIPRS1011, 3/13 in 81/16. 4 Prim. sodbe tega sodišča I U 1162/2016, I U 506/2016, I U 508/2016, I U 1931/2018.