Jedro

Pravna oseba je lahko pooblaščenec za sklepanje pravnih poslov v pravnem prometu, ne more pa biti pooblaščenec v stečajnem in drugih sodnih postopkih. Po členih 77 in 84 ZPPSL je predlagatelj oseba, ki mora biti na naroke vabljen. V nasprotnem primeru je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. in 10. točke 354. člena ZPP. V predhodnem postopku mora sodišče ugotoviti obstoj pravnih predpostavk (procesnopravnih in materialnopravnih) za izvedbo stečajnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje opr. št. St 86/92-18 z dne 17.9.1993 po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Predlagatelj stečajnega postopka se je pravočasno pritožil zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje po izvedenem predhodnem postopku zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka. V pritožbi je predlagatelj navedel, da je stečajni razlog podan in je zavrnitev brez podlage v členu 72 ZPPSL.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijan sklep v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz naslednjih razlogov: V predlogu za uvedbo stečajnega postopka sta navedena kot predlagatelja firmi F. d.o.o. in L.B. d.d. . Iz nadaljnih navedb pa je razvidno, da je upnik le L.B. d.d., firma F. d.o.o. pa nastopa le kot procesni pooblaščenec, katerega zastopa njen direktor VG..

Pravna oseba je lahko pooblaščenec za sklepanje pravnih poslov v pravnem prometu, ne more pa biti pooblaščenec v stečajnem in drugih sodnih postopkih - člen 90 ZPP v zvezi s členom 12 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL, Ur.l. SFRJ št. 84/89, ki se do nadaljnega uporablja v skladu s 1. členom Ustavnega zakona za izvedbo Ustave RS, Ur.l.RS št. 33/91 ). Določilo sodišču predložene pogodbe, sklenjene med L.B. d.d. in F. d.o.o. z dne 20.5.1992 o mandatu za izterjavo dolga, je v obsegu, ki se nanša na zastopanje pred sodiščem, v nasprotju s kogentnim predpisom člena 90 ZPP in zato brez pravnih učinkov.

Sodišče prve stopnje je pošiljalo sklepe, vabila in opravilo naroke s pravno osebo F. d.o.o., ki v tem postopku ni niti stranka niti pooblaščenec. Sam predlog je podpisal poleg firme F. d.o.o. tudi predlagatelj in zato predlog ni pomanjkljiv. Pač pa so podane bistvene kršitve v nadaljni izvedbi predhodnega postopka. Po členih 77 in 84 ZPPSL je predlagatelj oseba, ki mora biti na navedena naroka vabljen. Zaradi navedenih kršitev je pritožbeno sodišče s smiselno uporabo 7. in 10. točke 354. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo. V ponovnem postopku bo prvostopno sodišče z predlagateljem razčistilo vprašanje pooblastila, pri čemer je dodati, da je direktor F. d.o.o. lahko pooblaščenec predlagatelja z vsemi pooblastili, ki jih ima oseba, ki ni odvetnik - člen 96 ZPP.

Zgolj podredno je v zvezi s pritožbo in razlogi izpodbijanega sklepa dodati še naslednje: V predhodnem postopku mora sodišče ugotoviti obstoj pravnih predpostavk za izvedbo stečajnega postopka. Procesno-pravne predpostavke so: 1/vložitev predloga upravičene osebe, 2/predložitev podatkov o verjetnosti obstoja stečajnega razloga, 3/deponiranje predujema za stroške postopka, 4/ugotavljanje finančnega stanja dolžnika in 5/izvedba narokov iz členov 77 in 84 ZPPSL.

Materialno-pravni predpostavki stečajnega postopka pa sta: 1/ obstoj pasivne stečajne sposobnosti dolžnika in 2/ obstoj stečajnega razloga.

V sodni praksi in pravni teoriji ni dvoma, da je po 2. členu ZPPSL insolventnost veljavni stečajni razlog. Insolventnost pomeni dalj časa trajajočo plačilno nesposobnost dolžnika. Ta plačilna nesposobnost se pokaže tako, da dolžnik niti prostovoljno, niti prisilno, z izvršbo na njegovem bančnem računu, ne more plačati svojih dolgov. Za ugotovitev insolventnosti torej zadošča, da je dolžnikov bančni račun dalje časa brez denarnih sredstev. Utemeljitev v izpodbijanem sklepu, da bi upnik moral brezuspešno voditi premičninsko ali nepremičninsko izvršbo je napačna.