Jedro

V skladu s 46. členom ZBPP o višini in obsegu stroškov, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka.

Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da nobena človekova pravica ne zagotavlja pravice do revizije in da sme zakonodajalec zato v izhodišču prosto presoditi, ali bo omogočil revizijo v civilnih zadevah, kakšne namene bo to izredno pravno sredstvo pretežno imelo in ali ga bo podvrgel pristopni kontroli (Vrhovnega sodišča).

Izrek

I.Pritožbi zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 65/2022 z dne 1o. 11. 2025 se delno ugodi in se znesek 4.332,70 EUR nadomesti z zneskom 3.334,61 EUR.

II.V preostalem delu se pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 65/2022 z dne 10. 11. 2025 in v celoti zoper sklep P 65/2022 z dne 18. 11. 2025 zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 11. 11. 2025 toženi stranki naložilo, da v proračun povrne pravdne stroške tožeče stranke v višini 4.332,70 EUR. S sklepom z dne 18. 11. 2025 je revizijo tožene stranke zavrglo.

2.Zoper oba sklepa se laično pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženec). V pritožbi zoper sklep o stroških navaja, da je tudi sam upravičen do brezplačne pravne pomoči in naložitev tako visokih stroškov zanj predstavlja krivično in nesorazmerno breme. Za tako visoke stroške je odgovorna njegova odvetnica. Prav tako se ne strinja z višino odmerjenih stroškov, saj se nekatere vloge ponavljajo in niso bile potrebne. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sklep razveljavi in stroške odmeri v bistveno nižjem znesku.

3.V pritožbi zoper sklep o zavrženju revizije pritožnik navaja, da mu je s takšno odločitvijo sodišča prve stopnje oviran dostop do sodišča in kršena pravica do obrazloženosti. V kolikor se namreč zahteva, da stranko obvezno zastopa odvetnik, mora država za takšne primere zagotoviti brezplačno pravno pomoč. Predlaga, da se sklep razveljavi in se njegova revizija posreduje Vrhovnemu sodišču.

4.Pritožba zoper sklep o stroških je delno utemeljena. Pritožba zoper sklep o zavrženju revizije je neutemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je izpodbijana sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

K pritožbi zoper sklep o stroških z dne 10. 11. 2025:

6.Pregled zadeve pokaže, da sta v predmetnem postopku obe stranki imeli brezplačno pravno pomoč za zastopanje in svetovanje v predmetnem postopku. V skladu s 26. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) vsebino brezplačne pravne pomoči ne predstavljajo stroški, ki v postopku nastanejo nasprotni stranki. Ti stroški so le tisti, ki jih ima upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ne pa tudi stroški nasprotne stranke. Brezplačna pravna pomoč pomeni pravico upravičenca, da se njegovi stroški pravne pomoči in stroški sodnega postopka krijejo iz proračuna, to pa ne pomeni, da je upravičenec upravičen do oprostitve plačila stroškov nasprotni stranki, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo.

7.V skladu s 46. členom ZBPP o višini in obsegu stroškov, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka.

8.Pravilno pa pritožba opozarja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo tožeči stranki nagrado 3 x 450 točk za 3., 4. in 5. pripravljalno vlogo v skladu s tar. št. 20/3 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT). Po pregledu spisa sodišče druge stopnje ugotavlja, da so predmetne vloge bile nepotrebne za predmetni postopek in tožeča stranka do nagrade za slednje tako ni upravičena. V predmetnih vlogah je tožeča stranka zgolj ponavljala navedbe iz tožbe oziroma prve pripravljalne vloge, v četrti pripravljalni vlogi pa je sodišče zgolj obveščala, da je spremenila priimek, zato ne gre za stroške, ki bi jih moral kriti toženec. Prav tako s peto pripravljalno vlogo tožeča stranka ni v ničemer doprinesla k odločitvi sodišča prve stopnje.

9.Glede na obrazloženo, ker sodišče druge stopnje ocenjuje, da so 3., 4. in 5. pripravljalna vloga bile nepotrebne, je na novo odmerilo nagrado in stroške tožeče stranke, ki je upravičena do nagrade v višini 4.465 točk, kar skupaj z materialnimi stroški (54,65 točk) in 22% DDV upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,6 EUR in kilometrino v znesku 21,50 EUR, znaša 3.334,61 EUR, kar je toženec dolžan povrniti v proračun R Slovenije (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

K pritožbi zoper sklep z dne 18. 11. 2025:

10.S predmetnim sklepom je sodišče prve stopnje revizijo toženca, vloženo dne 30. 10. 2025, zavrglo. V skladu z novelo ZPP-E je ukinjen institut revizije, ki ga je nadomestil institut dovoljene revizije. Revizijo je tako mogoče vložiti le, če jo Vrhovno sodišče RS prej dopusti. Tako morajo vsi udeleženci, ki želijo vložiti revizijo, skladno s 367.b členom ZPP podati predlog za dopustitev revizije. Glede na obrazloženo, ker toženec reviziji ni priložil predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za revizijo zavrglo. Nadalje sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je revizija izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži samo ob sodelovanju odvetnika oziroma jo lahko vloži oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit, česar pa toženec v predmetnem postopku ne zatrjuje (četrti odstavek 86. člena ZPP).

11.Neutemeljeni so tudi ustavnopravni očitki o nepravilnosti izpodbijanega sklepa. Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da nobena človekova pravica ne zagotavlja pravice do revizije in da sme zakonodajalec zato v izhodišču prosto presoditi, ali bo omogočil revizijo v civilnih zadevah, kakšne namene bo to izredno pravno sredstvo pretežno imelo in ali ga bo podvrgel pristopni kontroli (Vrhovnega sodišča)

Ustavno sodišče se je tudi že izreklo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje) ne zagotavlja.

Pravica do revizije s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ni zajeta. Preko te ustavne določbe jo omogoča šele ZPP. Zato je tudi vprašanje zakonitosti določb o dopustnosti revizije le vprašanje pravilne uporabe procesnega prava, ki ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva.

12.Očitek o kršitvi 25. člena Ustave tako ni utemeljen. Z navedeno zakonsko ureditvijo pa pritožniku tudi ni bila kršena pravica do dostopa do sodišča, saj je v postopku pred sodiščem prve stopnje imel pooblaščenca, ki ga je zastopal tudi v pritožbenem postopku, s čemer je pritožniku bilo omogočeno dvostopenjsko sojenje. Pritožniku je tako bilo v celoti omogočeno sodelovanje v postopku z rednimi pravnimi sredstvi (158. člen Ustave RS). Povsem neutemeljeno pa se zavzema za dejstvo, da mora biti dovoljena oziroma omogočena tudi revizija.

13.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo toženca zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1VSM sklep I Cp 178/2024 z dne 28. 5. 2024.

2sklep US RS št. U-I-302/09, VSC sklep I Cp 92/2025 z dne 14. 3. 2025.

3sklep Up 115/95 in sklep Up-114/96.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (2015) - ZBPP-C - člen 26, 46 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) - ZPP-E - člen 86, 86/4, 367b Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 25, 158

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.