Jedro

Nasprotna udeleženka zoper sklep o začetku postopka za vzpostavitev listine ni podala ugovora, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke prvega odstavka 241. člena ZZK-1 izdalo sklep o vzpostavitvi listine in hkrati dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja. Zoper tak sklep nasprotni udeleženec nima več ugovora po 240. členu ZZK-1 in s tem možnosti, da doseže z ugovorom povezane posledice (zavrnitev predloga za vzpostavitev listin, ne da bi bilo treba zemljiškoknjižnemu lastniku dokazovati resničnost svojih navedb), lahko pa na podlagi 4. odstavka 236. člena ZZK-1 s pritožbo izpodbija zaključke sodišča o izpolnjevanju pogojev iz 234. člena ZZK-1 (zlasti v zvezi z domnevama iz petega odstavka), glede pravilne vsebine sklepa (drugi odstavek 241. člena ZZK-1) in o izpolnjevanju splošnih pogojev za dovolitev vpisa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo ugovor Občine zoper sklep, s katerim je zemljiškoknjižni pomočnik odločil, da se vzpostavita dve pogodbi iz let 1965 in 1986 za nakup garaže št. 8, stoječi na parc.št. 405/28 k.o. P. ter da se vpiše lastninska pravica na tej nepremičnini na predlagatelja. Iz razlogov sklepa izhaja, da je predlagatelj izpolnil vse pogoje za vzpostavitev listine in za vknjižbo lastninske pravice.

Zoper tak sklep se Občina pritožuje. Navaja, da ni prejela sklepa, na podlagi katerega je sodišče začelo postopek vzpostavitve listine, zato bi moralo sodišče njen ugovor obravnavati tudi kot ugovor zoper sklep o vzpostavitvi listine. Občina je zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, zato bi ji sklep o začetku postopka vzpostavitve listine moral biti vročen. V nadaljevanju pritožba pojasnjuje, da Občina ni ne sama ne po svojih pravnih prednikih nikoli sklenila pogodbe, s katero bi predmetno garažo odsvojila tretjemu. Poleg tega predlagatelj tudi ni navedel podatkov o vsebini listine, kar je pogoj za njeno vzpostavitev. Overjeni izjavi ne dokazujeta, da bi bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo in da bi šlo za lastniško posest. V sklepu tudi ni obrazložen zaključek, da je predlagatelj dovolj določno opisal vsebino listine. Izkazan ni nobeden od pogojev za vzpostavitev listine in tudi ne za dovolitev vpisa.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica se očitno spreneveda, ko trdi, da ni prejela sklepa o začetku postopka za vzpostavitev listine. V spisu je namreč povratnica, ki izkazuje, da je dne 24.4.2012 Občina prejela sklep o začetku postopka za vzpostavitev listine. Ker nasprotna udeleženka zoper ta sklep ni podala ugovora, je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke prvega odstavka 241. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) izdalo sklep o vzpostavitvi listine in hkrati dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja. Zoper tak sklep nasprotni udeleženec nima več ugovora po 240. členu ZZK-1 in s tem možnosti, da doseže z ugovorom povezane posledice (zavrnitev predloga za vzpostavitev listin, ne da bi bilo treba zemljiškoknjižnemu lastniku dokazovati resničnost svojih navedb), lahko pa na podlagi 4. odstavka 236. člena ZZK-1 s pritožbo izpodbija zaključke sodišča o izpolnjevanju pogojev iz 234. člena ZZK-1 (zlasti v zvezi z domnevama iz petega odstavka), glede pravilne vsebine sklepa (drugi odstavek 241. člena ZZK-1) in o izpolnjevanju splošnih pogojev za dovolitev vpisa. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklep o vzpostavitvi listine vsebuje vse podatke iz drugega odstavka 241. člena ZZK-1, izpolnjeni pa so tudi vsi pogoji za dovolitev vpisa. Pritožbene navedbe glede izpolnjevanja pogojev za dovolitev vpisa so preveč pavšalne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. V zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz 1. odstavka 234. člena ZZK-1, pritožnik navaja, da overjeni izjavi ne dokazujeta, da bi šlo za lastniško posest, saj bi morala podpisnika izjave navesti pravni naslov za lastniško posest in pri tem povzema odločbo VSL II Cp 1036/2010. Ker gre le za eno odločbo, ni mogoče govoriti o ustaljeni sodni praksi. Nasprotno, praksa naslovnega sodišča je enotna in ne postavlja tako strogih zahtev za vsebino izjave, saj od sosedov ni mogoče pričakovati poznavanja vsebine pravnega naslova, na podlagi katerega predlagatelj izvršuje svojo posest. Iz izjave pa mora biti razvidno, da podpisnik šteje predlagatelja za lastnika nepremičnine. V predmetni zadevi iz obeh izjav to izhaja, zato je pritožbeno sodišče na podlagi vsega povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Hkrati še dodaja, da ima po 242. členu ZZK-1 zemljiškoknjižni lastnik možnost vložitve tožbe po 228. členu ZZK-1.