Jedro

Pravdno sodišče je dolžno odločati o ugotovitvenem zahtevku, da tožnik od zapustnice lesa za ostrešje ni dobil v dar in o stanju darila (statusu podarjenega zemljišča – kmetijsko ali stavbno) v času darovanja. To so dejstva, ki vplivajo na velikost dednega deleža tožnika, ki je bil zaradi spornosti teh dejstev napoten na pravdo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano delno sodbo je ugotovljeno: da tožnik od zapustnice – matere A. M. – ni prejel darila lesa za ostrešje stanovanjske hiše ... (II.1. točka izreka) in da se od matere prejeto darilo – ¾ nepremičnine parc. št. 1358/3 k.o. X v izmeri 719 m2 – v tožnikov dedni delež ne všteje kot darilo zazidljivega stavbnega zemljišča – gradbena parcela (II.2. točka izreka).

2. Pritožuje se prvi toženec. Uveljavlja dva pritožbena razloga: kršitev določb pravdnega postopka in zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Opozarja, da je primarni zahtevek umaknjen in postopek v tem delu ustavljen ter se sprašuje, ali sedaj sodišče lahko odloča o podrednem zahtevku. Opozarja na 181. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ugotovitveno tožbo predvideva zgolj zaradi ugotovitve obstoja oz. neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnosti oz. nepristnosti listine. Opozarja, da tožnik z obravnavnim zahtevkom zahteva ugotovitev obstoja oz. neobstoja določenih dejstev. Tak zahtevek označuje za nedopusten in se sklicuje na sodno prakso in teorijo. Meni, da bi sodišče moralo odločati o pravici do dedovanja oz. o dedni odpravljenosti tožeče stranke (izgubi pravice do dedovanja), zaradi česar bi moralo prvotno ugotoviti obstoj in velikost zapuščine in nato ugotavljati, ali je tožnik s prejetimi darili dedno odpravljen. Opozarja na sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 3088/2010-II. Opozarja, da nista upoštevana pisna dokaza: zapisnik o sestanku dedičev 8.4.1983, izročilna pogodba. Ocenjuje, da ni verjetno, da bi zapustnica v izročilni pogodbi lagala, da je tožniku les za ostrešje podarila. Ta dokaz ocenjuje za prepričljivejši od izpovedi prič, ki so kot sodediči zainteresirani in izpovedujejo v svojo korist ter o več desetletij oddaljenih dogodkih. Glede podarjenega zemljišča navaja, da je pomemben namen ob daritvi, ki je bil, da se tožniku na podarjenem zemljišču omogoči gradnja hiše. Opozarja, da je sam tožnik izpovedal, da je že eno leto po prejemu darila zaprosil za gradbeno dovoljenje. Tožnikov namen ni bil kmetovati, ampak na podarjeni parceli graditi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po ustavitvi postopka zaradi delnega umika tožbe tožnik pravno varstvo uveljavlja z obravnavanim zahtevkom. Pritožbeni pomislek, da o tem zahtevku, ki je bil pred delnim umikom tožbe podredni zahtevek, sodišče ne bi smelo odločati, zato ni razumljiv. Pri obravnavnem zahtevku tožnik vztraja, zato ga je treba obravnavati.

5. Obravnavani zahtevek je vložen na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča. Iz napotitvenega sklepa je razvidno, da so sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost tožnikovega dednega deleža; konkretno obstoj darila (les za ostrešje) in stanje ter s tem vrednost darila (zemljišča) v času daritve. Skladno z 2. odstavkom 210 čl. Zakona o dedovanju je zapuščinsko sodišče odločilo, da bo o teh dejstvih odločalo pravdno sodišče. Pravni interes za obravnavno ugotovitveno tožbo, s katero tožnik v delu, ki je obravnavan, sledi napotilu zapuščinskega sodišča, je zato izkazan že z napotitvenim sklepom. Tožnik zahteva ugotovitev, da od zapustnice ni prejel lesa za ostrešje njegove hiše in da je od zapustnice v dar prejel kmetijsko in ne gradbeno zemljišče parc. št. 1358/3 k.o. X. Sporen je torej obseg daril (lesa) in stanje darila (status, namembnost podarjenega zemljišča v času darovanja – kmetijsko ali stavbno zemljišče), kar so dejstva, ki vplivajo na velikost tožnikovega dednega deleža. Ker lesa tožnik od matere ni dobil, se vrednost lesa ne všteva v njegov dedni delež. O tem je pravdno sodišče zaradi tožnikove napotitve na pot pravde pristojno odločati. O velikosti tožnikovega dednega deleža pa bo na podlagi določil 46. do 52. čl. Zakona o dedovanju odločalo zapuščinsko sodišče. Pritožbeno stališče, da bi moralo pravdno sodišče odločati o tožnikovi pravici do dedovanja in dedni odpravljenosti, je nepravilno, saj bi s tako odločitvijo pravdno sodišče prevzelo vlogo zapuščinskega sodišča. 6. S trditvijo, da se je sodišče prve stopnje oprlo na neverodostojne dokaze (izpovedi prič), medtem ko verodostojnih listinskih dokazov ni upoštevalo, pritožnik graja dokazno oceno in posledično ugotovljeno dejansko stanje. Pri odločitvi o tem, ali je tožnik od zapustnice kot darilo dobil les za ostrešje svoje hiše, je sodišče sledilo izpovedi F. S., da je on tožniku dobavil les za ostrešje hiše. Izpoved je ocenilo za prepričljivo in verodostojno. Enako je izpovedala S. S.. Z njunima izpovedbama skladni sta izpoved M. M. ter tožnikova izpoved. Nasprotno, da je tožnik les od matere dobil, je izpovedal le pritožnik, medtem ko se A. M., I. M. in B. M. tega ne spomnijo več. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da imajo te izpovedi (neposredno izvedeni dokazi) večjo dokazno vrednost kot zapisnik sestanka, ki je posreden dokaz o stališču, ki so ga podpisniki glede tega vprašanja izjavili. Razen tega ravno tožnik, ki naj bi darilo, katerega obstoj zapisnik potrjuje, zapisnika ni podpisal. Zaradi izročevalkine smrti je nepreverljiv tudi zapis v izročilni pogodbi, da je tožnik od nje prejel les za ostrešje. Preveritev je potrebna, saj tudi zapis glede darila zemljišča parc. št. 1358/3 k.o. X v izročilni pogodbi ni točen; iz darilne pogodbe z dne 19.9.1975 je razvidno, da je bil predmet darila le ¾ (in 1/8) solastninski delež in ne cela parcela. Tudi v točnost zapisa izročilne pogodbe o darilu lesa je zato utemeljeno dvomiti. Upoštevajoč skladne izjave prič ter tožnika na eni strani in osamljeno pritožnikovo izpoved na drugi stranki ter listinske dokaze, je pravilna ugotovitev, da tožnik lesa za ostrešje od matere ni prejel. 7. Dejstvo, da je tožnik od zapustnice kot darilo prejel ¾ solastninski delež zemljišča parc. št. 1358/3 k.o. X, ni sporno. Sporno je stanje tega zemljišča v času darovanja in s tem njegova vrednost, kajti z 52. čl. Zakona o dedovanju je določeno, da se pri vrednotenju darila upošteva njegovo stanje v času daritve. Tožnik zatrjuje, da je bilo to zemljišče v času sklepanja darilne pogodbe (dne 19.9.1975) kmetijsko, prvi in drugi toženec pa, da je bilo stavbno. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo tožniku, saj je s potrdilom Mestne občine Ljubljana dokazal, da je bilo sporno zemljišče kot stavbno zemljišče opredeljeno šele v letu 1980 – s spremembami in dopolnitvami Odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane in spremembami in dopolnitvijo Odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane, objavljenih v Uradnem listu SRS št. 7/1980. Pravno nepomembno je, kaj so o statusu zemljišča izpovedale stranke in kako so status tega zemljišča opredelili pogodbeniki izročilne pogodbe z dne 24.7.1987. Status zemljišča ni opredeljen s katastrsko kulturo in stanjem v naravi, o katerem so izpovedovale priče, ampak z družbenim planom. Povsem nepomemben je tudi namen, s katerim sta darovalka in obdarjenec darilno pogodbo sklepala. Dejstvo, da sta zapustnica in tožnik zaradi bližine naselja pričakovala, da bo v bodočnosti zemljišče opredeljeno kot stavbno in darilno pogodbo sklepala z namenom, da tožnik na podarjeni parceli gradi, na namembnost zemljišča nima vpliva. Stavbno je sporno zemljišče postalo šele leta 1980, ko je bil tožnik že njegov lastnik. V letu 1975 je tožnik z darilno pogodbo dobil kmetijsko zemljišča, kar je pri vrednotenju darila (po stanju v času prejema darila) treba upoštevati.

8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).