Jedro

Vpis se lahko dovoli le, če je izstavila listino, na podlagi katere se predlaga vpis, oseba, ki je vknjižena v zemljiški knjigi oziroma pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, če zadnji pridobitelj predloži predlogu verigo popolnih listin, sposobnih za vpise. Zemljiškoknjižno sodišče brez ustreznih listin, ki bi izkazovale pravno nasledstvo med vpisanim lastnikom in prvim prodajalcem zaradi določbe 150. člena ZZK-1, vpisa ne more dovoliti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižna sodnica je z izpodbijanim sklepom zavrnila ugovor predlagateljice proti sklepu z dne 22.8.2011, s katerim je sodišče zavrnilo vknjižbo lastninske pravice na posameznem delu št. 8 v stavbi št. 1338 k.o. J. iz razloga, ker vpis po stanju zemljiške knjige ni dovoljen.

2. Predlagatelj v pritožbi (napačno jo naslavlja kot ugovor) navaja, da sodišče meša dve pravni kategoriji in sicer pojem etažne lastnine in pojem nepremičnine. Predlagateljica je predlagala vpis lastninske pravice pri posameznem delu v etažni lastnini, ki po SPZ predstavlja samostojen predmet stvarnih pravic. Posamezni del je stanovanje štev. 8, ki se nahaja v stavbi na naslovu M. Kot takšen je vpisan v zemljiško knjigo, kakor tudi v obeh listinah, ki sta bili predloženi kot podlaga za vpis lastninske pravice. V listini iz leta 1974 je sicer zapisano, da je stanovanje na naslovu G., ki pa je bila zatem preimenovana v M. in je predlagateljica glede preimenovanja predložila odločbo z dne 12.8.1976, zato ne more biti dvoma, da predlaga predlagateljica vpis pri istem posameznem delu v etažni lastnini, ki je bil predmet kupoprodajne pogodbe. spremembo parcel in meja katastreskih občin lahko sodišče samo preveri iz zgodovinskega vpogleda v podatke zemljiške knjige. Podlaga predlaganemu vpisu sta dve listini o pravnem poslu: prva kupoprodajna pogodba z dne 10.12.1974, ki je bila sklenjena s S. ter K.M. in N. ter druga, sklenjena s slednjima kot prodajalcema in R.M. in D.. S. je kot izvajalec del gradilo v skupini s podjetjem I. družbena lastnina, ki je bil predhodni zemljiškoknjižni lastnik. Bistveni podatek je torej, da gre za družbeno lastnino. V času družbene lastnine so veljala za promet drugačna pravila, kot jih pozna pravni režim zasebne lastnine. Tako se je že izrekla sodna praksa (sodba VSL I Cp 1978/2004). Predlagateljica je zato opozorila sodišče, da mora presoditi predlagani vpis v skladu z določbo 267. člena SPZ. Predlagateljica je pridobila stvarno pravico, ki jo varuje tudi Ustava RS. V podobnih zadevah, ki jih zatem našteva, so bili pri drugih posameznih delih že dovoljeni vpisi, zato je v neenakopravnem položaju z ostalimi. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vpis.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvi razlog zaradi katerega je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila predlog za vpis je bil v tem, da v kupoprodajnih pogodbah predmet prodaje ni bil identificiran tako, kot je po sedanjih podatkih zemljiške knjige. Ker je bila prva kupoprodajna pogodba sklenjena že leta 1974, etažna lastnina pa je bila po podatkih zemljiške knjig oblikovana na podlagi akta z dne 12.5.2008 in odločbe GURS z dne 18.10.2004, je to tudi razumljivo,saj je do spremenjene identifikacije prišlo zaradi naknadnega oblikovanja etažne lastnine. Odločba o preimenovanju ulice, ki jo glede spremenjene identifikacije prilaga predlagateljica, nima v tem postopku nobenega pomena. Skladnost identifikacijskega podatka v listini, ki je podlaga za vpis, z identifikacijskim podatkom v zemljiški knjigi, se dokazuje s podatki katastra stavb. To skladnost bi lahko preverilo tudi samo zemljiškoknjižno sodišče. V toliko je treba pritrditi pritožbenim navedbam glede zavrnitve predloga za vpis iz tega razloga.

5. Vendar sodišče prve stopnje vpisa ni zavrnilo le iz tega razloga, ampak predvsem zato, ker predlagateljica z listinami ni izkazala pogoja iz 150. člena ZZK-1. Vpis se namreč lahko dovoli le, če je izstavila listino, na podlagi katere se predlaga vpis, oseba, ki je vknjižena v zemljiški knjigi oziroma pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, če zadnji pridobitelj predloži predlogu verigo popolnih listin, sposobnih za vpise. V konkretni zadevi pa je iz prve kupoprodajne pogodbe razvidno, da je kot prodajalec sklenil pogodbo S., v zemljiški knjigi pa je kot lastnik vpisan I. družbena lastnina. Očitno gre za stare vpise, vendar zemljiškoknjižno sodišče brez ustreznih listin, ki bi izkazovale pravno nasledstvo med vpisanim lastnikom in prvim prodajalcem zaradi določbe 150. člena ZZK-1, vpisa ne more dovoliti. Določba 267. člena SPZ, ki jo izpostavlja pritožba, ne ureja tega vprašanja, kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje.

6. Ob takšnem stanju zadeve, so brezpredmetne pritožbene navedbe, v katerih se predlagateljica sklicuje na druge zadeve, ki jih našteva in v katerih naj bi bilo odločeno drugače. Zgolj na podlagi podatkov pritožbe pa teh navedb ni mogoče niti preveriti.

7. Ker je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice na podlagi 2. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.