Jedro

Delavec lahko zahteva presojo predloga pogodbe o zaposlitvi po določbi 4. odstavka 135. člena ZDR le ob predložitvi prvega predloga pogodbe o zaposlitvi in ne tudi kasnejših predlogov pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbeni zahtevek tožnika, da se ugotovi, da predložena pogodba o zaposlitvi z dne 1.2.1993 ni v skladu z zakonom in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati stroške tega postopka.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov. Pritožba je laična in tožnik navaja, da vztraja pri svojem tožbenem zahtevku. Po poteku pritožbenega roka dne 28.2.1995 je v spis vložil pooblastilo za tožečo stranko odvetnik M. V. in podal dopolnitev pritožbe. Pritožbeno sodišče dopolnitve pritožbe ni obravnavalo iz razloga, ker je na sodišče prispela po poteku pritožbenega roka.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo v katerem prereka pritožbene navedbe. Po prejemu dopolnitve pritožbe pa je tožena stranka podala še odgovor na dopolnitev pritožbe, katerega pritožbeno sodišče prav tako ni obravnavalo.

Pritožba je neutemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v celoti razčistilo odločilna dejstva in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo ter v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje, ki je zavrglo tožbeni zahtevek za presojo pogodbe o zaposlitvi z dne 1.2.1993. Pravilno razloguje sodišče prve stopnje, da je v skladu z določbo 4. odstavka 135. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR -Ur. l. RS št. 14/90) dana delavcu možnost, da zahteva presojo zakonitosti prvega predloga pogodbe o zaposlitvi in njene skladnosti z zakonom, kolektivno pogodbo oz.

splošnim aktom pred sodiščem, pristojnim za delovne spore, v roku 15 dni od predložene pogodbe o zaposlitvi. Tako ima delavec možnost zahtevati le presojo zakonitosti prvega predloga pogodbe o zaposlitvi, to je predloga pogodbe o zaposlitvi, ki jo je prejel v času trajanja delovnega razmerja ob uveljavitvi zakona o delovnih razmerjih, ko je bil predviden prehod na novo - pogodbeno urejanje delovnih razmerij. Smisel te zakonske določbe je namreč, da se delavcem, ki so bili ob uveljavitvi ZDR že zaposleni ne poslabša njihov delovno pravni status na podlagi nove delovnopravne zakonodaje. Da gre le za prehodno določbo, ki ureja prehod delovnih razmerij ob uveljavitvi zakona o delovnih razmerjih izhaja tudi iz dejstva, da se 135. člen nahaja v poglavju prehodnih in končnih določb zakona o delovnih razmerjih. Glede na dejstvo, da je tožnik prvo pogodbo o zaposlitvi, na podlagi določbe 135. člena ZDR že podpisal dne 12.12.1991 in torej ne gre za tako pogodbo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravino, ko je zahtevek tožnika za presojo predloga pogodbe o zaposlitvi z dne 1.2.1993 zavrglo.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.