Jedro

Tožena stranka ni pravilno presodila razumnosti zadeve oziroma verjetnega izgleda za uspeh, saj je svojo odločitev oprla na izjave zavarovalnice in družbe za urejanje varstva in zdravja pri delu oziroma dobavitelja stroja (robotske celice), ki odklanjajo vsako odgovornost za nastalo škodo. Nadalje v razlogih odločitve sicer omenja ugotovitve delovnega inšpektorja, da se redni pregled stroja ni opravljal dnevno, vendar pa glede na ostale priložene listine te okoliščine ni štela za takšno, ki bi izključevala krivdno odgovornost samega tožnika. Sodišče pa meni, da že sama ta okoliščina potrjuje dejstvo, da je dokazni sklep tožene stranke glede krivdne odgovornosti tožnika (ta sicer sodi v pristojnost sodišča, ki bo odločalo o tožbi) nepravilen, in da vse listine v spisu kot tudi fotografije poškodb s priloženimi zdravniškimi spričevali utemeljujejo zaključek, da bi tožnik imel verjetni izgled za uspeh v predmetni zadevi.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 21/2012 z dne 11. 4. 2012 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, št. Bpp 21/2012 z dne 11. 4. 2012, je tožena stranka odločila, da se prošnja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) z dne 4. 1. 2012 za vložitev odškodninske tožbe zaradi poškodbe pri delu, kot neutemeljena zavrne.

V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je prosilec dne 4. 1. 2012 vložil prošnjo za dodelitev bpp za vložitev odškodninske tožbe zaradi poškodbe pri delu. Tožena stranka razlaga določila 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerih morata biti izkazana kumulativno dva pogoja in sicer finančno materialni kriterij oziroma tako imenovani subjektivni kriterij, ki se presoja na podlagi listinskih dokazil o finančnem in materialnem položaju in objektivni kriterij v skladu z določilom 24. člena ZBPP. Gre za vložitev tožbe zoper podjetje A. d.o.o., Zavarovalnico B. in Bolnišnico C. Tožena stranka podrobno pojasnjuje delovno nezgodo, ki jo je tožnik utrpel 1. 6. 2010, ko je skušal odpraviti napako na robotu na delovnem mestu številka 6, pri čemer se je robot med popravilom samodejno vključil, obrnil ter ga poškodoval, pri čemer je utrpel lahke telesne poškodbe. Navaja odgovor Zavarovalnice B., da odklanja vsakršno odgovornost za nastalo situacijo, ker je prišlo do poškodovanja zaradi tožnikovega ravnanja in sicer hujšega kršenja delovnih pogodbenih obveznosti. Prav tako izhaja iz dopisa družbe D. d.o.o., ki je dobavitelj varnostne kletke D. d.o.o., da do nezgode ne bi prišlo, če prosilec ne bi zavestno stopil v območje robotske celice tako, da je simuliral zaprtje varnostnih vrat in sprožil delovanje stiskalnice, kljub temu, da v navodilih za uporabo varno delo in vzdrževanje robota KUKa tip RC30-2006 nedvomno izhaja, da je v robotski celici strogo prepovedano kakršnokoli zadrževanje. Sklicuje se še na dopis podjetja E. d.o.o., ki je zadolženo za urejanje varstva in zdravja pri delu, ki v dopisu navaja, da delovna oprema ob upoštevanju navodil za varno delo, rednih pregledih in vzdrževanju, ustreza predpisom o varnosti in zdravju pri delu in delavcem zagotavlja varno delo, za kar so izdali tudi potrdilo. Tožena stranka zaključuje, da je po pregledu vseh teh listin ugotovila, da delodajalcu A. d.o.o. ni moč očitati protipravnega in nedopustnega ravnanja, kljub temu, da je inšpektor s svojo odločbo ugotovil, da se redni pregled stroja ni opravljal dnevno, ker ta stroj ob upoštevanju navodil ustreza predpisom o varnosti in zdravju pri delu in delavcem zagotavlja varno delo. Dejstvo je, da je delavec kljub temu, da je to z navodili po predpisih o varnosti in zdravju pri delu izrecno prepovedano, vstopil v robotsko celico, kar naj bi storil z namenom, da bi nastavitve na stroju hitreje nastavil in tako ni bilo potrebe vstopiti izven robotske celice k računalniku, ki je bil zunaj robotske celice in v posledici takšnega ravnanja je prišlo do situacije, ko je prosilca robot udaril po desni strani glave. Ker je bila prošnja za odobritev bpp zavrnjena že iz razloga neizpolnitve objektivnega pogoja, tožena stranka v nadaljevanju ni presojala izpolnitve subjektivnega finančnega pogoja za dodelitev bpp.

Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da so zoper njega storjene že velike napake od samega začetka, to je od zdravljenja, ko je bilo še naknadno, potem ko je že bil odpuščen iz bolnišnice ugotovljeno, da ima razen rane na glavi, še zlom 6 vretenca, pretres možganov, zamik vretenc in posledično je sledila operacija. Podjetje C. d.o.o. ni prišlo preveriti, kaj se je dogajalo na dan nesreče, niti niso bili v treh letih, čeprav so bili serviserji te robotske celice, nikoli prisotni. Tudi E. d.o.o. na tem stroju ni opravil nobenega pregleda, saj je bil sam zadolžen za takšna tri delovna mesta s podobnimi stroji in so morali po nezgodi odpraviti veliko pomanjkljivosti, kot je to zapisano na odločbi delovnega inšpektorja. Direktor E. d.o.o. mu je grozil na domu in ga je kazensko ovadil na tožilstvu v Celju. Če bi se dobro proučilo vse listine, bi bilo tudi ugotovljeno, da podjetje A. d.o.o. ni vestno do svojih delavcev glede varnosti in zdravja. Nikjer v odločbi se tudi ne omenja delovnega inšpektorja F.F., katerega je sam obiskoval in mu predal nekaj izvidov in pojasnil zadeve glede samega prikrivanja delovne nesreče pred prihodom policije in inšpektorja. Tudi po presoji odvetnikov, katerim je zadevo predal, je stvar zrela za obravnavo pred sodiščem. V nadaljevanju tožnik navaja še težave pri reševanju njegove prošnje za dodelitev bpp z dne 4. 1. 2012 in po mnenju tožnika nepravilno ravnanje upravnega organa v teh zadevah. Predlaga, da sodišče njegovi prošnji za dodelitev bpp ugodi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

ZBPP določa v 2. alinei prvega odstavka 24. člena, da se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi (objektivni pogoji), v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev bpp, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek. V 3. alinei je določena okoliščina, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po presoji sodišča, tožena stranka glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki izhaja iz listin v upravnem spisu, ni pravilno presodila razumnosti zadeve oziroma verjetnosti izgleda za uspeh, na podlagi vložitve tožbe prosilca za bpp, za plačilo odškodnine zaradi delovne nezgode v delovnem procesu s strojem (proizvodno celico) pri delodajalcu A. d.o.o. Iz razlogov tožene stranke, ki jih navaja kot odločilne za odklonitev dodelitve bpp, izhajajo samo, takoj po delovni nezgodi dane izjave Zavarovalnice B. d.o.o., E. d.o.o., ki je podjetje za urejanje varstva in zdravja pri delu ter podjetja C. d.o.o., ki je bil dobavitelj te robotske celice. Iz navedb vseh družb izhaja zgolj to, da odklanjajo vsakršno odgovornost za nastalo nezgodo, in da je izključna krivda na tožniku, glede na to, da je šel samovoljno, ne da bi upošteval navodila o samem ravnanju, v notranjost te robotske celice, da sam odpravi napako.

Nadalje tožena stranka v razlogih odločitve zgolj omenja, da je delovni inšpektor v odločbi ugotovil, da se redni pregled stroja ni opravljal dnevno, vendar pa glede na ostale priložene listine to ni okoliščina, ki bi izključevala krivdno odgovornost samega tožnika za vstop v celico. Odločba Inšpektorata RS za delo, Območne enote Celje, št. 06157-6/2010 z dne 9. 6. 2010, delodajalcu A. d.o.o. prepoveduje uporabo delovnega stroja (proizvodne celice), ker ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in ustreznega delovnega okolja ter delovnega procesa, kakor tudi ne njihove sprotne prilagoditve pri vsaki spremembi pri delovnem procesu. Že sama ta okoliščina potrjuje dejstvo, da je dokazni sklep tožene stranke glede krivdne odgovornosti samega tožnika (ta sicer sodi v pristojnost sodišča, ki bo odločalo o tožbi) nepravilen, in da vse listine v spisu, kot tudi fotografije poškodb s priloženimi zdravniškimi spričevali, kar dokazuje da poškodbe niso lahke telesne poškodbe, kot to razloguje tožena stranka, utemeljujejo zaključek, da bi tožnik imel verjeten izgled za uspeh na podlagi vložene tožbe in je zato razumno začeti civilni postopek. Zadeva pa bi glede na podatke v upravnem spisu, imela tudi pomen za tožnikov socialno ekonomski položaj, glede na izkazane poškodbe in njegove nadaljnje delovne zmožnosti, pa bi morebiti imel pričakovani izid zadeve za prosilca tudi življenjski pomen.

V ponovnem postopku bo tožena stranka morala, ob nedvomno izkazanem po določbi 24. člena ZBPP objektivnem pogoju za dodelitev bpp, ugotoviti še izpolnitev finančnega subjektivnega pogoja in v primeru, da bo navedeni pogoj izpolnjen, bo tožena stranka ugodila prošnji tožnika za dodelila bpp za vložitev odškodninske tožbe zaradi poškodb pri delu.

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.