Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Spor zaradi dovolitve izvršbe izrečenega inšpekcijskega ukrepa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Revident ni konkretno in natančno navedel, katero je pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (revidenta) po odvetnikih vložila pravočasno revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta s sklicevanjem na 1. in 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa), ki jo revidenta izpodbijata z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo njuno tožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe gradbenega inšpektorja, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper z dne 25. 8. 2010, s katerim je ta ugotovil, da je odločba istega upravnega organa z dne 21. 5. 2007, s katero je bilo revidentoma naloženo, da v 60 dneh odstranita nadstrešek tam navedenih dimenzij na tam navedenem zemljišču in zemljišče vzpostavita v prejšnje stanje, postala izvršljiva dne 22. 7. 2007, dovolil njeno izvršbo, revidentoma določil nov rok za prostovoljno izvršitev naložene obveznosti in odločil, da bo po poteku tega roka opravil izvršbo pooblaščeni izvajalec. Tožena stranka je z odločbo z dne 20. 10. 2010 zavrnila pritožbo revidentov. S sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo revidentov za izdajo začasne odredbe.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Ker gre v obravnavani zadevi za spor zaradi dovolitve izvršbe izrečenega inšpekcijskega ukrepa, to pa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 kljub navedbi vrednosti sporne zadeve 21.000,00 EUR, ni dovoljena. Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v svojih številnih odločbah kot npr. X Ips 115/2009, X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 494/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009. 7. Revidenta uveljavljata tudi dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

8. Z navedbami, da je v tej zadevi vprašanje ničnosti izvršilnega naslova bistvenega pomena, da se do tega vprašanja upravni organ prve stopnje ni opredelil, sodišče prve stopnje pa naj bi v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedlo, da ničnosti ni mogoče zatrjevati v pritožbenem postopku in da v postopku dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista konkretizirala in izpostavila na način, opisan v 7. točki te obrazložitve. Iz njunih navedb ne izhaja določno in konkretno, kaj naj bi bilo pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala. Ne glede na to Vrhovno sodišče dodaja, da je njuna navedba, da naj bi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi navedlo, da v okviru pritožbenega postopka ničnosti ni mogoče uveljavljati, protispisna. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je namreč sodišče prve stopnje revidentoma pojasnilo, da se je tožena stranka do uveljavljanega ničnostnega razloga po 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP ustrezno vsebinsko opredelila.

9. Ker revidenta nista izkazala zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.