Jedro

Pri razlagi pojma neplačane davčne obveznosti v smislu določb ZPIUOD je treba upoštevati, da gre pri institutu odpisa za ugodnost in za izjemo od temeljnega pravila, da mora dolžnik izpolniti svoje obveznosti. V takšnih primerih, upoštevaje v sodni praksi ustaljena stališča, pomena določb zakona (konkretno ZPIUOD) ni mogoče širiti na situacije, ki jih zakonsko besedilo ne obsega. Globa oziroma denarna kazen za prekršek ni davčna obveznost, ampak kazenska sankcija, ki se kot taka izreka v skladu z določbami ZP-1, odpisa s tem povezanih obveznosti pa prekrškovni zakon ne predvideva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ zavrnil tožničino vlogo z dne 2. 9. 2015 za odpis davčnega dolga in še odločil, da mu posebni stroški v postopku niso nastali. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica podala vlogo za enkratni odpis davčnega dolga v skladu z Zakonom o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (v nadaljevanju ZPIUOD). Prvostopenjski organ se sklicuje na določbe 4. člena, četrtega odstavka 1. člena in 3. točke 2. člena tega zakona. Ugotavlja, da po podatkih iz knjigovodskih evidenc davčnega organa tožnica dolguje obveznosti iz naslova prekrškov in nedavčnih terjatev organa in nedavčnih terjatev v izvršbi pri organu. Dodaja, da Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) kot specialni predpis odpisa prekrškovnih terjatev ne dopušča, ZPIUOD pa določb o tem nima. Odpis dolga iz naslova glob tako ni dopusten, kar velja za globe, ki jih izreka Finančna uprava Republike Slovenije, kot tudi za globe policije in drugih prekrškovnih organov.

2. Pritožbo tožnice zoper navedeno odločbo je Ministrstvo za finance s svojo odločbo zavrnilo in ugotovilo, da stroški postopka niso bili priglašeni. Drugostopenjski organ pojasni, da na podlagi navedenih določb ZPIUOD ni mogoče odpisati vseh obveznosti dolžnika, temveč se lahko odpiše izključno neplačana davčna obveznost (do državnega proračuna, ki je na dan 31. 12. 2014 zapadla za več kot 12 mesecev in skupaj ne presega 50 EUR). Ker po ugotovitvah prvostopenjskega organa tožničin dolg izvira iz naslova prekrškov in nedavčnih terjatev organa ter nedavčnih terjatev v izvršbi, kar potrjuje spisna dokumentacija, tožnica pa temu ne ugovarja, se na podlagi ZPIUOD ne more odpisati. Odpisa prekrškovnih terjatev pa tudi ne dopušča ZP-1. 3. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu, s katero smiselno predlaga odpravo odločb in prosi, da o njenem primeru odloči sodišče. Navaja, da njeni dohodki oziroma prejemki znašajo le 193 EUR in še 77 EUR redne socialne pomoči, kljub temu pa ji država odpis dolga zavrača. Pri čemer tožničin celotni dolg do različnih upnikov znaša kar 6.000 EUR. V nadaljevanju postopka je predložila listine o svoji socialni situaciji ter tožbo jasno uperila zoper prvostopenjsko odločbo (kot je toženka tožbo že sicer razumela).

4. Toženka je predložila upravne spise zadeve. V odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvi in njenih razlogih ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Izpodbijana odločba je pravilna in skladna z zakonom, sodišče pa lahko sledi tudi razlogom, s katerimi sta jo utemeljila upravna organa, ter se nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

7. Kot je razvidno iz spisov zadeve, je tožnica podala vlogo, s katero je davčni organ prosila, da ji po ZPIUOD odobri odpis davčne obveznosti do državnega proračuna, ki je na dan 31. 12. 2014 zapadla za več kot 12 mesecev in v skupnem znesku ne presega 50 EUR.

8. ZPIUOD kot poseben zakon, sprejet z namenom, da se dolžniki v težki socialni situaciji enkratno razbremenijo določenih dolgov, poleg davčne obravnave odpusta dolgov ureja tudi vrste dolgov in načine, na podlagi katerih, med drugimi, država po tem zakonu odpiše svoje terjatve (prvi odstavek 1. člena tega zakona). Po ZPIUOD lahko davčni organ osebi, ki je dolžnik v smislu določb tega zakona, odpiše dolg iz naslova neplačanih davčnih obveznosti do državnega proračuna, ki izpolnjuje pogoje glede dolga po tem zakonu (glej 3. točko 2. člena in četrti odstavek 1. člena ZPIUOD) in ki skupno ne presega 50 EUR. To izhaja iz omenjenih določb ZPIUOD ter 5. točke 2. člena ZPIUOD in 4. člena tega zakona, ki ureja odpis zapadle neplačane davčne obveznosti in predpisuje, da lahko Finančna uprava Republike Slovenije v skladu s to določbo odpiše le skupen dolg iz naslova neplačanih davčnih obveznosti do državnega proračuna, ki ne presega 50 EUR. Pri razlagi pojma neplačane davčne obveznosti v smislu določb ZPIUOD je treba upoštevati, da gre pri institutu odpisa za ugodnost in za izjemo od temeljnega pravila, da mora dolžnik izpolniti svoje obveznosti. V takšnih primerih, upoštevaje v sodni praksi ustaljena stališča, pomena določb zakona (konkretno ZPIUOD) ni mogoče širiti na situacije, ki jih zakonsko besedilo ne obsega. Globa oziroma denarna kazen za prekršek ni davčna obveznost, ampak kazenska sankcija, ki se kot taka izreka v skladu z določbami ZP-1, odpisa s tem povezanih obveznosti pa prekrškovni zakon ne predvideva. Če bi zakonodajalec želel z odpustom oziroma odpisom dolgov po ZPIUOD zajeti tudi obveznosti, ki izvirajo iz naslova storjenih prekrškov, bi to moral v ZPIUOD jasno določiti, vendar kaj takega iz besedila ZPIUOD, kot je bilo nazadnje sprejeto, ne izhaja. Določb ZPIUOD tudi ne bi bilo utemeljeno razlagati tako, da bi to vodilo do različne obravnave odpisa obveznosti iz naslova prekrškov, za katere globe izrekajo davčni organi, in obveznosti iz naslova drugih prekrškov; takšna razlaga ne bi bila skladna z namenom zakona.

9. Glede na opisano zakonsko ureditev je prvostopenjski organ obravnavano vlogo tožnice utemeljeno zavrnil, saj je na podlagi podatkov iz svojih uradnih knjigovodskih evidenc ugotovil, da ima tožnica obveznosti iz naslova prekrškov in nedavčnih terjatev organa ter nedavčnih terjatev v izvršbi pri organu. Glede na navedene ugotovitve, ki jih tožnica konkretizirano ne prereka, torej pri njenih obveznostih ne gre za davčne obveznosti in s tem ne za obveznosti, ki jih davčni organ lahko odpiše po določbah ZPIUOD.

10. Listine, ki jih je sodišču predložila tožnica o svoji socialni situaciji (odločbe Centra za socialno delo Izola z dne 10. 9. 2008, 28. 2. 2013, 5. 10. 2015, 17. 12. 2015 in 10. 2. 2016 o upravičenosti tožnice do redne in izredne ter občinske denarne socialne pomoči, potrdilo FURS o tožničinih dohodkih z dne 30. 12. 2015, izpisek prometa in stanja na bančnem računu tožnice za december 2015, potrdili Upravne enote Izola z dne 29. 12. 2015 in 19. 2. 2016, da tožnica ni lastnica oziroma uporabnica motornega vozila, ter obvestilo ZPIZ Slovenije o njenih pokojninskih in invalidskih prejemkih v letu 2015) na odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati. Že zato ne, ker razlog za zavrnitev vloge ni v tem, da tožnica glede na svojo socialno situacijo ne bi izpolnjevala pogojev za dolžnika v smislu določb ZPIUOD (glej 2. točko 2. člena zakona), ampak je davčni organ vlogo zavrnil zato, ker glede na ugotovljeno vrsto tožničinih obveznosti ZPIUOD njihovega odpisa ne omogoča. V tej zvezi je treba pripomniti, da listine v spisu tudi ne kažejo, predvsem pa tožnica tega niti ne zatrjuje, da bi pri njenih obveznostih šlo za dolg do države iz naslova neupravičeno prejete denarne socialne pomoči oziroma druge pravice iz javnih sredstev, za katerega bi lahko bil relevanten 5. člen ZPIUOD.

11. Sodišče se tako pridružuje navedbi drugostopenjskega organa, da je razumeti socialno stisko tožnice, vendar obravnavani vlogi za odpis njenih obveznosti po ZPIUOD ni mogoče ugoditi, ker v zakonu za to ni podlage. Sodišče pa je pri odločanju vezano na zakon.

12. Po navedenem je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. V zadevi je odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek ter 2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Dejstva, ki so glede na materialnopravna stališča sodišča pomembna za odločitev, so bila ugotovljena že v upravnem postopku in jih tožnica konkretno ne prereka. V upravnem sporu predložene listine pa, kot obrazloženo, na odločitev ne morejo vplivati.