Jedro

V začetnem delu sojenja zadeve t.i. „balkanski bojevnik“, so bile dejansko razmere tako na sodišču kot tudi v njegovi neposredni okolici izredne in jih pooblaščenka tožeče stranke, ki ima sedež pisarne celo izven območja Ljubljane, ni mogla ne predvideti ne pričakovati. Glede na takšne, izredne dogodke pa tožeča stranka ni mogla računati, da bo za vstop v zgradbo porabila 20 minut.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

2.Zoper takšen sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 73/07 – UPB3). Navaja, da je na narok, ki je bil razpisan dne 25. 10. 2011 ob 9. uri zamudila 10 minut iz razloga izrednih varnostnih razmer v središču Ljubljane in pred poslopjem Okrožnega sodišča v Ljubljani. Na pot se je odpravila pravočasno in bila pred poslopjem navedenega sodišča ob 8.45 minut, torej 15 minut pred začetkom glavne obravnave. Za vstop v poslopje sodišča je zaradi zadeve „balkanski bojevnik“ v vrsti čakala več kot 20 minut, saj so bili varnostni ukrepi poostreni. Za razpisano obravnavo v zadevi „balkanski bojevnik“ niti pooblaščenka niti zakoniti zastopnik tožeče stranke nista vedela. Službeni vhod Okrožnega sodišča v Ljubljani, kjer pooblaščenka tožeče stranke običajno vstopa, je bil zaprt in vstop ni bil dovoljen nikomur. Varnostni pregledi pred vstopom v poslopje sodišča so bili veliko bolj temeljiti kot običajno, X. ulica v Ljubljani, po kateri so vozili obdolžence, je bila za ostali promet popolnoma zaprta. Zaprte so bile tudi nekatere parkirne hiše. Ti varnostni ukrepi so bili izredni, v središču Ljubljane so vladale izredne razmere, ki jih ni bilo moč predvideti.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga (116. čl. ZPP).

5.Kot upravičen vzrok zamude so lahko samo takšne okoliščine oziroma ovire, katerih stranka sama ni mogla predvideti, niti jih odkloniti oziroma ko je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Razlogi za vrnitev v prejšnje stanje niso zgolj tisti, ki pomenijo višjo silo; upravičenost ali neupravičenost zamude se presoja po merilih krivde. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena. Le nezakrivljeno ravnanje ob dogodku resnejše narave, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zamuda pa ni opravičljiva, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila, ni ravnala tako, kot bi od nje bilo pričakovati (glej A. Galič, Pravdni postopek - Zakon s komentarjem, prva knjiga, stran 477 – 478).

6.Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da mora odvetnik pri zastopanju stranke ravnati vestno, pošteno in skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike, ker gre za poklicno dejavnost, ki jo mora opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Po mnenju pritožbenega sodišča je tako pooblaščenka v konkretnem primeru tudi ravnala. Prihod pooblaščenke tožeče stranke pred vhod v sodišče 15 minut pred začetkom glavne obravnave, je pravočasen. V začetnem delu sojenja zadeve t.i. „balkanski bojevnik“, so bile dejansko razmere tako na sodišču kot tudi v njegovi neposredni okolici izredne in jih pooblaščenka tožeče stranke, ki ima sedež pisarne celo izven območja Ljubljane, ni mogla ne predvideti ne pričakovati. Da ni šlo za običajno čakalno vrsto pred vhodom v sodno poslopje zaradi običajnega varnostnega pregleda, govori že dejstvo, da je bil v tem času zaprt tudi službeni vhod sodišča, kjer običajno vstopajo odvetniki, prav tako pa smo bili tudi sodniki in sodno osebne ljubljanskega sodišča seznanjeni s posebnim režimom vstopa v sodno poslopje v času sojenja v zadevi „balkanski bojevnik“. Glede na takšne, izredne dogodke pa tožeča stranka ni mogla računati, da bo za vstop v zgradbo porabilo 20 minut. 7.Razpis naroka, na katerega morata biti vabljeni obe stranki je praviloma obligatoren (120. čl. ZPP). O obligatornosti razpisa naroka pa obstajata dve izjemi; prva se nanaša na primer, ko so dejstva, na katera se opira predlog splošno znana, druga izjema pa, če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Ker torej tožeča stranka predloga ni vložila iz očitno neupravičenega razloga, kot je zgoraj pojasnilo pritožbeno sodišče, bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku razpisati narok ter o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ponovno odločiti.

8.Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP).