Jedro

Zahteva za predložitev dokazov pomeni, da mora dolžnik ugovoru priložiti listine, na katere se sklicuje, oziroma navesti, zakaj jih ne more priložiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 09.12.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).

Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navedel je, da bi po najemni pogodbi moral plačati najemnino za obdobje od avgusta 1998 do maja 1999, a jo je poračunal z vlaganji v lokal. Ministrstvo za zdravstvo, Zdravstveni inšpektorat RS, je 09.06.1998 dolžniku glede lokala, v katerem opravlja frizersko dejavnost, naložil več popravil (zamenjava celotnega tlaka). Upnika (najemodajalca) je o investicijah obvestil in ga pozval k plačilu. Kljub večkartnim urgencam upnik na zahteve ni odgovoril. Šele 09.11.1999 je prejel odgovor, da je za reševanje zadeve pristojna Upravna enota Ljubljana. Ne razume zakaj njegove vloge niso rešili, saj gre za isto pravno osebo. Navedel je tudi, da prilaga zapisnik inšpekcijskega ogleda in dopise upniku ter predlagal, da sodišče izpodbijani sklep o izvršbi razveljavi.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje.

Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak, po 2. odst. 53. člena ZIZ, neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru navedel, da ima iz naslova investicijskih vlaganj tudi sam terjatev do upnika. Vendar pa svojih navedb ni v zadostni meri konkretiziral, saj ni navedel niti višine svoje nasprotne terjatve. V zvezi z zatrjevanimi vlaganji pa sodišču tudi ni predložil nobenih dokazov. Zahteva za predložitev dokazov (2. odst. 53. člena ZIZ) namreč pomeni, da mora dolžnik ugovoru priložiti listine, na katere se sklicuje, oziroma navesti, zakaj jih ne more priložiti (načelno pravno mnenje sprejeto na seji VS RS dne 09.12.1999). Dolžnik se v ugovoru sklicuje na zapisnik inšpekcijskega ogleda in dopise s katerimi je upnika pozival k plačilu, vendar pa navedenih listin ugovoru ni priložil in tudi ni navedel, zakaj jih ne more priložiti. Glede na navedeno, sodišče druge stopnje zaključuje, da ugovora ni moč šteti za obrazloženega. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ).

Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep o izvršbi, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.