Jedro

Z začetkom uporabe ZDavP-2 01. 01. 2007 je seznam izvršilnih naslovov izvršilni naslov, na podlagi katerega se lahko dovolita davčna in sodna izvršba. Seznam ne more nalagati dolžniku večjega bremena, kot ga nalagajo posamezni izvršilni naslovi skupaj oziroma kot znaša vsota zapadlih davkov in prispevkov. Izvršilni naslov torej obsega le seštevek posameznih terjatev iz različnih obdobij in različnih izvršilnih naslovov, ne more pa obsegati ničesar, kar ni določeno že v njegovih sestavnih delih.

Pogoj za vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino, ki se obravnava v sodnem izvršilnem postopku, ni konec davčne izvršbe. Predmetni izvršilni postopek vsebinsko pomeni nadaljevanje postopka davčne izvršbe, saj je neuspešnost slednjega pogoj za izvršbo na nepremičnine, ki se vodi v sodnem postopku. Dolžnik bi moral morebitna plačila uveljavljati že v postopku davčne izvršbe.

S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, kar velja tako v postopku davčne kot tudi sodne izvršbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v 1. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi in se sklep o izvršbi razveljavi v delu, ki se nanaša na izterjavo stroškov prisilne izterjave davkov in prispevkov v znesku 61,24 EUR in zakonskih zamudnih obresti od zamudnih obresti v znesku 25.308,18 EUR od 30. 04. 2009 do plačila, ter se v tem delu predlog za izvršbo zavrne in izvršba ustavi.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem delu potrdi.

III. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika z dne 03. 03. 2010 zavrnilo (1. točka izreka), dolžniku pa je naložilo upniku v osmih dneh povrniti 441,60 EUR stroškov izvršilnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se je dolžnik po pooblaščenki pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se sklep spremeni tako, da se ugovoru dolžnika ugodi, razveljavi sklep o izvršbi z dne 23. 02. 2010 in predlog za izvršbo zavrže, podrejeno pa zavrne in upniku naloži plačilo dolžnikovih stroškov, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Trdi, da seznam izvršilnih naslovov iz Zakona o davčnem postopku ni izvršilni naslov za sodno izvršbo in se sklicuje na sklepa VSL III Cp 6853/2006 ter III Cpg 129/2005. Vztraja, da bi upnik moral predlogu za izvršbo priložiti izvršilni naslov, na podlagi katerega je zahteval izvršbo, določno označiti in navesti, ali je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti, kar iz upnikovega predloga ne izhaja. Sodišče ne bi smelo dopustiti saniranja pomanjkljivosti predloga za izvršbo. V zvezi z zavrnitvijo ugovornih navedb o poravnavi davčnih obveznosti navaja, da, ob stališču sodišča, v tem izvršilnem postopku dolžnik ne bi imel na voljo pravnega sredstva. Šele v tem izvršilnem postopku se je dolžnik lahko zoperstavil zahtevku upnika po plačilu davčnih obveznosti, saj v zvezi s temi obveznostmi predhodno ni imel niti možnosti izjasnitve, ker ni potekal noben postopek, v katerem bi dolžnik lahko podal ugovor izpolnitve obveznosti. V davčnem postopku je lahko ugovarjal zgolj višini naložene davčne obveznosti, kar ni predmet tega izvršilnega postopka. Postopek davčne izvršbe s tem izvršilnim postopkom nima nikakršne zveze, saj gre za dva ločena postopka in ugovori, podani v enem postopku, na tek drugega postopka nimajo nikakršnega vpliva. Upnik predmetnega izvršilnega postopka ni začel v posledici postopka davčne izvršbe oziroma na podlagi postopka davčne izvršbe, temveč je sprožil oba postopka vzporedno. Če bi predmetni izvršilni postopek tekel na podlagi predhodnega postopka davčne izvršbe, bi vzdržalo naziranje sodišča, da dolžnik zato, ker v postopku davčne izvršbe ni podal ugovora izpolnitve obveznosti, tega sedaj ne more uveljavljati. Sodišče bi moralo ob ugotovitvi, da upnik že v postopku davčne izvršbe uveljavlja izpolnitev iste obveznosti, kot jo uveljavlja v predmetnem postopku, predlog za izvršbo zavreči. Sodišče nima nobene podlage v izvedenih dokazih, da verjame upniku, da je plačila dolžnika upošteval v samem seznamu izvršilnih naslovov, saj upnik tega ni niti dokazoval niti dokazal. Izpodbijani sklep je v tem delu obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka, ker je brez razlogov. Pojasni še, da je zoper sklep o davčni izvršbi podal ugovor, zato stališče sodišča, da je bil dolžnik v tej zvezi pasiven, ne drži in je dejansko stanje v zvezi s tem nepravilno ugotovljeno. V zvezi z zavrnitvijo ugovora zastaranja vztraja, da je petletni rok potekel, iz listin v spisu pa ni razvidno, da bi davčni organ opravil kakršnokoli dejanje, s katerim bi bil dolžnik seznanjen. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Izvršba je bila dovoljena na podlagi seznama izvršilnih naslovov št. DT 42911-02300/2009-1 08172-01 z dne 29. 04. 2009. Predlog za izvršbo, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, je bil popoln; v skladu z določbami 57. člena ter in drugega in tretjega odstavka 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je tekel tudi nadaljnji postopek z ugovorom in odgovorom nanj, kot je pravilno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo sodišče prve stopnje. Višje sodišče se na razloge sklicuje in jih ne bo ponavljalo.

6. Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov v skladu s 3. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi z 9. točko prvega odstavka 145. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, na katera se sklicuje pritožnik, temeljita na prej veljavnem Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-1), ki v drugem odstavku 131. člena ni opredeljeval seznama izvršilnih naslovov kot izvršilnega naslova. Z začetkom uporabe ZDavP-2 01. 01. 2007 pa je seznam izvršilnih naslovov izvršilni naslov, na podlagi katerega se lahko dovolita davčna in sodna izvršba.

7. Dolžnik v ugovoru ni uveljavljal, da bi bila podana procesna ovira za dovolitev izvršbe na nepremičnine zaradi izterjave zapadlih davčnih obveznosti, upnica pa je v predlogu za izvršbo trdila, da jih ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih sredstev na računih ali iz njegovega premičnega premoženja, kar je v odgovoru na dolžnikov ugovor podkrepila s predložitvijo sklepa o davčni izvršbi na premičnine, št. DT 4295-0360/09-1-08021-22-SP z dne 15. 05. 2009, rubežnim in cenilnim zapisnikom z dne 03. 09. 2009 ter sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, šifra 46402-000058/2005-15-BI z dne 15. 09. 2005 (priloge A2, A3 in A4 v spisu). Dolžniku so bile navedene listine vročene skupaj z odgovorom na ugovor, tako da se je imel do njih možnost opredeliti.

8. V skladu z 208. členom ZDavP-2 se davčna izvršba na dolžnikovo nepremično premoženje opravi, če davkov ni bilo mogoče izterjati iz njegovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz njegovega premičnega premoženja, ali če tako določa zakon. Pogoj za vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino, ki se obravnava v sodnem izvršilnem postopku, ni konec davčne izvršbe, kot to uveljavlja pritožnik, ko zatrjuje, da je upnica sprožila oba postopka vzporedno. Predmetni izvršilni postopek vsebinsko pomeni nadaljevanje postopka davčne izvršbe, saj je neuspešnost tistega postopka pogoj za izvršbo na nepremičnine, ki se vodi v sodnem postopku.

9. Na podlagi navedenega je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi moral dolžnik morebitna plačila uveljavljati že v postopku davčne izvršbe. Prepozna pa je šele pritožbena trditev, da je v davčni izvršbi podal ugovor, ki niti ni dokazno podprta niti ni v pritožbi izkazal, da brez svoje krivde tega ni mogel uveljavljati že v postopku na prvi stopnji, zaradi česar je višje sodišče ne upošteva (prim. prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Zakaj dolžnik ne bi imel pravice do pravnega sredstva v davčnem izvršilnem postopku, v katerem bi uveljavljal izpolnitev svoje davčne obveznosti, ni jasno in tega tudi pritožnik ne pove. ZDavP-2 namreč v 157. členu (enako je predpisoval tudi v 142. člen ZDavP-1) predvideva pritožbo zoper sklep o izvršbi kot pravno sredstvo in pritožbeni razlog izpolnitve obveznosti ni izključen. Res pa s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, kar velja tako v postopku davčne kot tudi sodne izvršbe.

11. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da upnica ni niti dokazovala niti dokazala, da je plačila dolžnika upoštevala v samem seznamu izvršilnih naslovov in da sodišče v zvezi s tem ni navedlo razlogov. Poleg tega, da dolžnik odgovora upnice, da so v seznamu upoštevana vsa plačila, na katera se v ugovoru sklicuje dolžnik, ni izpodbijal, pa je treba tudi ugotoviti, da je trditvena podlaga ugovora glede plačila obveznosti v višini 14.833,04 EUR pomanjkljiva, saj ni konkretno navedel, kdaj in katere davčne obveznosti je s tem poravnal. Pomanjkljivosti trditvene podlage sicer ni mogoče nadomestiti s predlaganjem oziroma predložitvijo dokazov, kljub temu pa je sodišče prve stopnje pomanjkljivost zapolnilo s pregledom predlaganih dokazov. Navedlo je tudi razloge, iz katerih verjame upniku, da je morebitna plačila dolžnika že upošteval v samem seznamu izvršilnih naslovov (zadnji odstavek na 3. strani in prvi odstavek na 4. strani izpodbijanega sklepa).

12. Ob tem ko je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo pravilne in konkretne razloge za zavrnitev ugovora zastaranja in pretrganja teka zastaranja, so pritožbene navedbe, da iz listin ni razvidno, da bi davčni organ opravil kakršnokoli dejanje, s katerim bi bil dolžnik seznanjen, in da je potekel petletni zastaralni rok, presplošne, da bi jih bilo sploh mogoče preizkusiti. Zato jih višje sodišče zavrača kot neutemeljene.

13. Višje sodišče pa je ob preizkusu pravilnosti sklepa po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka v zvezi z 2. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ ugotovilo, da obravnavani seznam izvršilnih naslovov ne predstavlja ustreznega izvršilnega naslova za vse izterjevane obveznosti. Seznam v nobenem primeru ne more nalagati dolžniku večjega bremena, kot ga nalagajo posamezni izvršilni naslovi skupaj oziroma kot znaša vsota zapadlih davkov in prispevkov. Izvršilni naslov torej obsega le seštevek posameznih terjatev iz različnih obdobij in različnih izvršilnih naslovov, ne more pa obsegati ničesar, kar ni določeno že v njegovih sestavnih delih (tako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu II Ips 532/2003).

14. Predloženi seznam izvršilnih naslovov predstavlja obračun davčnih dolgov dolžnika na dan 29. 04. 2009, pri čemer sta v tem dolgu upoštevana tudi znesek 61,24 EUR stroškov prisilne izterjave davkov in prispevkov ter znesek obračunanih zamudnih obresti za čas od zapadlosti vsake posamezne terjatve do dneva sestave seznama.

15. V skladu z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 mora biti v seznamu za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej in šele seznam s takšno vsebino je izvršilni naslov. Predloženi seznam glede stroškov prisilne izterjave davkov in prispevkov predpisane vsebine nima, tako da za izterjavo teh stroškov ne pomeni izvršilnega naslova.

16. Izvršba je bila predlagana in tudi dovoljena za izterjavo kapitalizirane glavnice v znesku 53.142,29 EUR davčnega dolga (glavnica 27.834,11 EUR in zamudne obresti 25.308,18 EUR), vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 04. 2009 do plačila. Dovoljena je bila torej tudi izterjava zakonskih zamudnih obresti od zamudnih obresti, za kar v izvršilnem naslovu ni podlage. Glede na načelo stroge formalne legalitete upniku tudi ne gredo procesne obresti od vložitve predloga za izvršbo dalje, če za to v izvršilnem naslovu ni podlage.

17. Višje sodišče je glede na navedeno dolžnikovemu ugovoru delno ugodilo in sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ), v preostalem delu pa, ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in sklep v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. členu v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter petem in šestem odstavku 38. člena ZIZ. Dolžnik sam krije stroške pritožbenega postopka, saj je s pritožbo uspel, ob preizkusu po uradni dolžnosti, le delno glede stranske terjatve, upnica pa jih krije sama, ker stroški odgovora na pritožbo, glede na vsebino sklepa in vsebino pritožbe, za izvršbo niso bili potrebni.