Jedro

Sodišče se ne sme omejiti na presojo formalnega statusa toženca v šolskem sistemu, ampak mora vsebinsko presoditi njegovo prizadevanje za pridobitev izobrazbe. V konkretnem primeru zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča sodišča prve stopnje manjka vsebinska presoja toženčevih prizadevanj v okviru študija strojništva (smer letalstvo). Takšno presojo je sodišče prve stopnje materialnopravno napačno opravilo le glede tiste oblike izobraževanja, v katero je bil toženec formalno vpisan.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo od 24. 4. 2014 dalje ukinilo preživnino, ki jo je na podlagi dogovora o preživljanju, sklenjenega pred Centrom za socialno delo ..., št. 561-143/90 s 24. 2. 1993, tožeča stranka dolžna plačevati toženi stranki. Tožbeni zahtevek na ukinitev preživnine od 1. 4. 2014 do 23. 4. 2014 je zavrnilo.

2. Zoper izpodbijano sodbo se pravočasno pritožuje toženec. Navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da predmet spora ni njegovo življenje na T., pač pa fiktivnost njegovega vpisa. Trdi, da je imel resen namen opraviti izpite na Srednji ekonomski in trgovski šoli v ..., vendar mu to ni uspelo. Obveznosti bi lahko izpolnil do zaključka izobraževalnega šolskega leta to je do konca septembra, sodišče pa mu z odločitvijo o ukinitvi preživnine z dnem, ko je bila vložena tožba, neposredno določa do kdaj bi moral opraviti svoje obveznosti. Trditev, da je od septembra do marca živel na T., ni mogel zanikati, saj na narok ni prišel, ker ga je bilo sram, da bi ga kdo videl. Med študijem je potoval in prebival v različnih državah, vendar to ne pomeni, da se je tja odselil in da tam živi. Kljub potovanju je uspel opraviti vse obveznosti na fakulteti z dobrimi ocenami. Sodišče prve stopnje izhaja iz stališča, da je življenje na T. drago, zaradi česar obisk ni primeren in upravičen v času prejemanja preživnine. Življenje na T. pa je bistveno cenejše od življenja v Sloveniji. Opozarja tudi, da rok za ponovni vpis v srednjo šolo še ni potekel in da je ... 9. 2014 uspešno, z oceno 8/9 diplomiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s 102. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) morajo starši svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. 1. odstavek 54. člena Ustave Republike Slovenije določa pravico in dolžnost staršev, da vzdržujejo, izobražujejo in vzgajajo svoje otroke. V skladu s točko (a) prvega odstavka 29. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (ratifikacija Ur. l. SFRJ 15/90 in Ur. l. RS 35/92) mora biti izobraževanje otrok usmerjeno k popolnemu razvoju otrokove osebnosti, nadarjenosti ter umskih in telesnih sposobnosti.

6. 123. člen ZZZDR pa določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke tudi po doseženi polnoletnosti, če se redno šolajo. Sodišče prve stopnje je določbo 123. člena ZZZDR uporabilo zmotno, ko je svojo materialnopravno presojo v obravnavani zadevi začrtalo s stališčem, da se pri napolnitvi pravnega standarda rednega šolanja sodna praksa naslanja na normativno ureditev posameznega šolskega izobraževanja. Sodišče se ne sme omejiti na presojo formalnega statusa toženca v šolskem sistemu, ampak mora vsebinsko presoditi njegovo prizadevanje za pridobitev izobrazbe. V konkretnem primeru zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča sodišča prve stopnje manjka vsebinska presoja toženčevih prizadevanj v okviru študija strojništva (smer letalstvo). Takšno presojo je sodišče prve stopnje materialnopravno napačno opravilo le glede tiste oblike izobraževanja, v katero je bil toženec formalno vpisan. Zaključek sodišča, da toženec ni izkazal upravičenih razlogov za zastoj šolanja, je materialnopravno napačen oz. pomanjkljiv. Dejstvo, da toženec v šolskem letu 2013/14 ni bil vpisan v študijski program Univerze v Ljubljani, namreč samo po sebi še ne pomeni zastoja šolanja.

7. Ker je sodišče prve stopnje materialno pravo uporabilo zmotno, je višje sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo ter mu zadevo vrača v novo sojenje (355. člen ZPP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje vsebinsko presodi toženčeva prizadevanja v okviru študija strojništva, smer letalstvo in ugotovi, ali ta ustrezajo standardu rednega šolanja v smislu 123. člena ZZZDR.

8. Višje sodišče tožencu še pojasnjuje, da je pravilno ugotovil, da mu odsotnost z naroka ne koristi, saj sodišče v tem primeru zasliši samo nasprotno stranko (2. odstavek 258. člena ZPP).