Jedro

Sodišče prve stopnje je kot dokaz upoštevalo in se nanj oprlo poročilo tajnega policijskega sodelavca, ki je deloval po 19 a členu ZoNZ. Ker pa je leta 1996 že veljal Zakon o kazenskem postopku, ki je v 2. točki I. odstavka 150. člena določal ukrep tajnega policijskega sodelovanja, ki ga lahko odredi le preiskovalni sodnik, je šlo za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki I. odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi zagovornice obtoženega R. P. se ugodi in se izpodbijana sodba glede tega obtoženca, glede obtožene V. R. pa po uradni dolžnosti, razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obdolžena R. P. in V. R. spoznala za kriva, da sta storila nadaljevano kaznivo dejanje posredovanja pri prostituciji po I. odstavku 186. člena KZ. Obema je izreklo pogojno obsodbo in v njej določilo kazen eno leto zapora s preizkusno dobo dveh let. Obdolžencema je odvzelo zasežene predmete. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka.

Proti tej sodbi se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi odločbe o kazenski sankciji in je predlagala ugoditev pritožbi ter izrek daljše preizkusne dobe.

Zagovornica obtoženega R. P. pa se je pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve v novo sojenje.

Zagovornica je tudi odgovorila na pritožbo okrožne državne tožilke ter je predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Višja državna tožilka A. Š. je na seji senata predlagala, da naj se ugodi pritožbi državne tožilke, zagovorničina pritožba pa naj se zavrne kot neutemeljena.

Pritožba zagovornice obtoženega R. P. je utemeljena.

Obravnavano kaznivo dejanje so delavci organov za notranje zadeve odkrivali na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika za hišno preiskavo in še tako, da je pred hišno preiskavo stanovanja na R... 15 v L... delavec UNZ UKS Ljubljana poklical mobitel številko 0609-... in se naročil za spolne usluge. Izvedena je bila torej operativna kombinacija na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika (hišna preiskava) in dokumenta o izvajanju določene taktike in metode dela (telefonska najava), dokument pa je podpisal direktor kriminalistične službe (dopis MNZ list. št. 334). O hišni preiskavi je bil sestavljen zapisnik, o telefonskem klicu in pogovoru pa je bilo ovadbi priloženo poročilo (list. št. 46 do 47), priložena pa sta še uradna zaznamka o zapisu posnetka telefonskega pogovora in pooblaščene uradne osebe G. Š. (list. št. 65 do 66), ki se je telefonično naročil za spolne usluge. Poročilo tega delavca pa je sodišče prve stopnje upoštevalo kot enega od dokazov, na katere je oprlo sodbo kljub temu, da taka poročila in izjave nimajo narave formalnih listinskih dokazov. Taka poročila ali uradni zaznamki lahko pomenijo le izvor informacij oseb, ki pa so sodišču lahko dosegljive ali nedosegljive. V tem drugem primeru se o informaciji sodišče lahko seznani preko posredne priče, če pa je priča dosegljiva, bo pa lahko sodišču neposredno povedala o kaznivem dejanju in storilcu ali o drugih pomembnih okoliščinah.

Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje s tem, ker se je oprlo na tak dokaz, torej poročilo, nepopolno ugotovilo in je zato zagovorničini pritožbi ugodilo ter je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ob tem pritožbeno sodišče ocenjuje, da v izpodbijani sodbi ni našlo bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Po 1. točki I. odstavka 340. člena ZKP je sodišče prve stopnje pravilno prebralo izpovedbo priče M. G.. Prisluhov telefonskih pogovorov ni bilo. Le en telefonski pogovor policije pa je bil posnet, vendar s tem pogovorom v zvezi ni mogoče šteti, da je šlo za kontrolo telefona ali za snemanje telefonskih pogovorov izven policije, torej drugih oseb.

Člen 387 ZKP določa, da sodišče druge stopnje takrat, če o pritožbi kogarkoli ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obtoženca, v korist tudi kateremu od soobtožencev, ki se ni pritožil, ravna po uradni dolžnosti, kakor, da bi se pritožil tudi ta. Zato je sodišče druge stopnje po uradni dolžnsoti razveljavilo izpodbijano sodbo tudi v delu glede obtožene V. R. in je tudi v tem delu zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

V ponovljenem kazenskem postopku bo sodišče prve stopnje moralo poleg ponovno izvedenih dokazov zaslišati kot pričo tudi delavca policije, ki se je telefonično zanimal za usluge, oglašane v X oglasniku, nato pa ponovno odločiti o obtožbi. Ker pa sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi omenja določbo člena 19 a ZoNZ in tajno sodelovanje, bo pa moralo seveda biti pozorno na to, ali naj bi res šlo za tajno sodelovanje po ZoNZ, kljub temu, da je po 1.1.1995 že veljal člen 150 ZKP (ukrepi), ali pa je šlo le za izvajanje določene taktike in metode dela, za kar pa je zadostoval le podpis direktorja kriminalistične službe (list. št. 334).

Zaradi razveljavitve izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ni obravnavalo zagovorničine pritožbe v zvezi z ostalimi pritožbenimi razlogi, prav tako pa ni obravnavalo iz istega razloga tudi pritožbe državne tožilke.