Jedro

Vse uveljavljane bistveno spremenjene okoliščine bi se morale nanašati na dejstvo v zvezi z nezmožnostjo plačila sodne takse prvotožeče stranke, ki bi moralo nastati od trenutka pravnomočnosti odločanja o pravnomočno zavrženem predlogu za taksno oprostitev. Prvotožeča stranka pa ne navaja nobenih takih okoliščin, ki bi se nanašale na navedeno časovno obdobje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog prvotožeče stranke za obročno plačilo sodne takse z dne 23. 2. 2023 zavrnilo (I. točka izreka). Sklenilo je, da rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 306/2018 z dne 19. 7. 2022 v znesku 2.175,00 EUR začne za prvotožečo stranko teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (II. točka izreka).

2. Bistveni razlogi v izpodbijanem sklepu so, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 22. 11. 2021 pravdni postopek v tej zadevi ustavilo. V skladu s četrtim odstavkom 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je prvotožeči stranki izdalo plačilni nalog za plačilo 1/3 sodne takse v višini 2.175,00 EUR. Prvotožeča stranka ni bila uspešna z ugovorom zoper plačilni nalog za plačilo navedene sodne takse, ki je bil pravnomočno zavrnjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 608/2022 z dne 27. 1. 2023 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I Pg 306/2018 z dne 17. 11. 2022. Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno o predlogu prvotožeče stranke za obročno plačilo sodne takse, ki ga je vložila 27. 2. 2023. 3. Sodišče je o predlogu za oprostitev sodne takse, ki vedno vključuje tudi predlog za obročno plačilo oziroma odlog plačila sodne takse že pravnomočno odločilo s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 444/2020 z dne 25. 8. 2020 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju z dne 29. 6. 2020. Pravnomočni postanejo tudi procesni sklepi (drugi odstavek 319. členan Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ker je sodišče o oprostitvi plačila sodne takse za vložitev tožbe že odločalo, v konkretnem primeru pa gre samo za plačilo 1/3 sodne takse, ki je posledica neplačane takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, katere prvotožeča stranka ni plačala ob vložitvi tožbe, ki jo je umaknila, ne gre za novo pravno sredstvo.

4. Prvotožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 in je sodišču druge stopnje predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da se ji odobri plačilo sodne takse na štiriindvajset obrokov.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da bi se morale vse uveljavljane bistveno spremenjene okoliščine nanašati na dejstvo v zvezi z nezmožnostjo plačila sodne takse prvotožeče stranke, ki bi moralo nastati od trenutka pravnomočnosti odločanja o pravnomočno zavrženem predlogu za taksno oprostitev z dne 25. 8. 2020. Prvotožeča stranka pa ne navaja nobenih takih okoliščin, ki bi se nanašale na navedeno časovno obdobje.

7. Prvotožeča stranka ne more uspeti s pritožbenimi očitki, ki se nanašajo na tožbo zaradi razveljavitve sodne poravnave, do obravnavanja katere pa sploh še ni moglo priti, ker ni bila izpolnjena procesna predpostavka plačila sodne takse za tožbo. Zato se sodišče prve stopnje sploh še ni bilo dolžno ukvarjati z vprašanjem pridobitve pogodbe, na katero se sklicuje prvotožeča stranka, ki naj bi bila pri podpisnikih sodne poravnave, to je toženih strankah. Posledično ni utemeljen noben pritožbeni očitek v zvezi s kršenjem ustavnih pravic prvotožeče stranke, to je 14., 15., 22., 23. in 26. člena Ustave RS. Sodišču prve stopnje torej ni bilo treba odgovoriti na vprašanje, zakaj prvotožeča stranka po njenih trditvah Pogodbe o prenosu 22.000 delnic izdajatelja A. d. d., letnica, z oznako X., ki naj bi bila sklenjena med družbama B., d. o. o., in C., d. o. o., z dne 4. 1. 2012, ki je bila predmet sodne poravnave z dne 30. 8. 2018 pod opr. št. I Pg 514/2013 in je bila predmet te tožbe pod opr. št. I Pg 306/2018, še vedno ni prejela.

8. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje kakorkoli grozi prvotožeči stranki, če v postavljenem roku ne bo plačala 1/3 sodne takse. Sodišče je namreč ravnalo v skladu s 35. členom ZST-1, kjer je določena zakonska podlaga za postopanje sodišča, če sodna taksa pravočasno ni plačana.

9. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). V pritožbenem postopku je odločila sodnica posameznica po prvem odstavku 366.a člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1.