Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnica zahteva ugotovitev, da je lastnica nepremičnin parc. št. 1260 in 1261, obe k.o. ..., do 1/3. Sporno je, ali je Republika Slovenija pasivno stvarno legitimirana za obravnavano tožbo, čeprav ni vknjižena v zemljiško knjigo.

2.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se zavrže tožbo (tožbeni zahtevek) za ugotovitev, da je tožnica lastnica parc. št. 1260 in 1261, obe k.o. ..., do 1/3 (točka II/1 izreka), in da je nična izjava, ki jo je toženka podala v 5. členu pogodbe o prenosu kmetijskih zemljišč in o ureditvi drugih premoženjskih razmerij z dne 22. 10. 2019, v delu, ki govori o tem, da Republika Slovenija (toženka) ne vidi pravne podlage za vknjižbo lastninske pravice na svoje ime na svojih parcelah (točka 11/2 izreka). Odločilo je še o stroških postopka.

3.Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4.Tožnica predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo pravo in pravilo o časovnih mejah pravnomočnosti, ko je zaključila, da je tožena napačna stranka, ker da bi tožnica pravno varstvo lahko uspešno uveljavila le zoper knjiženo osebo, ki pa ni Republika Slovenija; (2) ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic in ustavne pravice do pritožbe s tem, ko se v izpodbijani sodbi sploh ni opredelilo do pritožbenih navedb v zvezi z zmotno uporabo materialnopravnih določb od 43. do 45. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS) in s tem povezanim pritožbenim zatrjevanjem, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da sta bili nepremičnini na presečni dan 11. 3. 1993 opredeljeni kot stavbni zemljišči in ne kmetijski zemljišči, in (3) ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in je izrek izpodbijane sodbe v nasprotju z razlogi sodbe s tem, ko je v celoti zavrnilo tožničino pritožbo, čeprav je v obrazložitvi ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče v točki II/1 izreka zmotno izreklo, da se "tožba (tožbeni zahtevek) zavrže", čeprav je tožbeni zahtevek obravnavalo meritorno in ga je štelo za neutemeljenega, ne pa tožbe za nedovoljeno.

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče naprej poudarja, da je v zvezi z navedeno zadevo že potekal pravdni postopek pred Okrajnim sodiščem v Piranu, ki je identičen tožbeni zahtevek proti Občini Piran zavrnilo. Vendar pa se zoper tisto sodbo tožnica ni pritožila.

7.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravna vprašanja, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

8.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

9.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.