Jedro

ZUP tožniku ne daje pravice, da svoj pravni položaj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja na podlagi zatrjevane pravice do udeležbe v postopku zavaruje tako z vložitvijo rednega kot tudi izrednega pravnega sredstva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožnikov predlog za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, ki je bilo dano investitorju A.A. za gradnjo nezahtevnega objekta z odločbo št. 351-449/2008 z dne 14. 1. 2009. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sklicuje na določilo 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07 in 65/08, v nadaljevanju ZUP), po katerem se obnovi le postopek, končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva. Iz dokumentacije je razvidno, da je bilo zoper izdano gradbeno dovoljenje dne 26. 1. 2009 vložena pritožba, o kateri je bilo odločeno s sklepom o zavrženju št. 351-449/2008 z dne 18. 2. 2009. Zoper sklep je tožnik vložil pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno, zato gradbeno dovoljenje še ni postalo dokončno in je bilo treba tožnikovo zahtevo za obnovo postopka zavreči kot nedovoljeno.

Drugostopenjski organ v svoji zavrnilni odločbi ugotavlja, da je bila odločitev prvostopenjskega organa sicer pravilna in zakonita, vendar iz drugih razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. V obravnavanem primeru je bilo investitorju izdano gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt. Investitor je gradbeno dovoljenje prejel dne 16. 1. 2009, osemdnevni pritožbeni rok pa se je iztekel dne 26. 1. 2009. Tožnik je z vlogo z dne 26. 1. 2009 znotraj odprtega pritožbenega roka zoper gradbeno dovoljenje podal pritožbo, ki jo je prvostopenjski organ zavrgel s sklepom z dne 18. 2. 2009, zoper katerega je bila vložena pritožba. Tožnik je nato dne 14. 4. 2009 vložil zahtevo za obnovo postopka, ki jo je prvostopenjski organ zavrgel, pri čemer je odločitev utemeljil z ugotovitvijo, da gradbeno dovoljenje še ni postalo dokončno. Drugostopenjski organ se z odločitvijo o zavrženju sicer strinja, vendar ne zato, ker obnova v času izdaje izpodbijanega sklepa še ni bila dopustna, temveč zato, ker je predlog podala neupravičena oseba. V skladu z določbo 74.b člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 in 126/07, v nadaljevanju ZGO-1) je samo investitor stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta. Ta določba ne dopušča vstopa drugim osebam, ki bi morebiti izkazovali pravni interes za udeležbo v postopku, zato je predlog za obnovo postopka podala oseba, ki ne more pridobiti statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt, zato je bilo treba tožnikov predlog za obnovo postopka zavreči kot nedopusten.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je za dokončnost upravne odločbe pomembno le dejstvo, da se odločba ne more več izpodbijati s pritožbo. V zvezi s stališčem drugostopenjskega organa ugotavlja, da je ta svojo odločitev oprl na določilo 74.b člena ZGO-1. V zahtevi za obnovo postopka je tožnik navedel, da bi mu morala biti dana možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja po 43. členu ZUP. Čeprav je po 74.b členu ZGO-1 v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta lahko stranka samo investitor, ima pravico do statusa stranskega udeleženca tudi oseba, ki za to izkaže pravni interes. Tožnikov pravni interes pa je utemeljen, saj je bilo gradbeno dovoljenje investitorju izdano za postavitev ograje na mestu, kjer poteka služnostna pot do parcele št. 14/4 k.o. ..., ki je tožnikova last. Glede na stališče drugostopenjskega organa tožniku ne bi bil priznan pravni interes za sodelovanje v postopku niti v primeru, če bi gradbeno dovoljenje dovoljevalo gradnjo na njegovi nepremičnini. V nadaljevanju tožnik pojasnjuje, da v breme investitorjeve nepremičnine parc. št. 14/1 k.o. ... služnostna pravica še ni vknjižena v zemljiško knjigo, bila pa je pridobljena na podlagi priposestvovanja. Investitor je vedel, da obstaja preko njegove parcele služnostna pravica hoje in vožnje, saj je v prodajni pogodbi za nakup parcele 14/1 z dne 20. 6. 2007 navedeno, da obstaja v breme te nepremičnine služnostna pravica. Sklepno tožnik predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep in ugodi njegovi zahtevi za obnovo postopka ter toženki naloži povračilo stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu, dodatnih razlogov pa ne navaja.

Prizadeta stranka A.A. na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ pravilno zavrgel predlog za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, ki ga je tožnik podal na podlagi 9. točke 260. člena ZUP. Po navedenem določilu se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primere iz 2. odstavka 229. člena ZUP, ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Po presoji sodišča je odločitev o zavrženju predloga o obnovi pravilna, vendar iz drugih razlogov, ki jih navajata upravna organa.

Sodišče po vpogledu v predložene upravne spise in v zadevo I U 2013/2009, ki je vsebinsko povezana z obravnavano zadevo, ugotavlja, da je bilo dne 14. 1. 2009 izdano gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt investitorju A.A., ki je gradbeno dovoljenje prejel dne 16. 1. 2009. Tožnik je dne 26. 1. 2009 zoper izdano gradbeno dovoljenje vložil pravočasno pritožbo, ki jo je prvostopenjski organ zavrgel s sklepom št. 351-499/2008 z dne 18. 2. 2009. Zoper navedeni sklep je tožnik vložil pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ (že po izdaji predmetnega izpodbijanega sklepa) s svojo odločbo št. 35108-105/2009/tm z dne 13. 7. 2009 odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje, pri čemer je zavzel stališče, da bi moral prvostopenjski organ tožnikovo pritožbo zoper gradbeno dovoljenje obravnavati kot predlog za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP. Sodišče je v sodbi I U 2013/2009-9 z dne 18. 3. 2010, kjer je tožnik izpodbijal drugostopenjski sklep z dne 15. 10. 2009 o zavrženju njegove pritožbe z dne 26. 1. 2009 zoper predmetno gradbeno dovoljenje, ugotovilo, da glede na potek procesnih dejanj, ko je drugostopenjski upravni organ tožnikovo pritožbo z dne 26. 1. 2009 z odločbo z dne 13. 7. 2009 prekvalificiral v predlog za obnovo postopka in prvostopenjskemu organu naložil, da o njem tudi odloči, v zadevi ni razvidno, na kateri podlagi je drugostopenjski organ o isti vlogi odločil tudi kot o pritožbi zoper gradbeno dovoljenje. Ker ni bilo jasno, zakaj je drugostopenjski organ kljub drugačnemu stališču iz odločbe z dne 13. 7. 2009 tožnikovo vlogo z dne 26. 1. 2009 vseeno obravnaval kot pritožbo, je sodišče tožbi ugodilo, odpravilo sklep, s katerim je bila zavržena tožnikova pritožba zoper gradbeno dovoljenje in zadevo vrnilo drugostopenjskemu organu v ponovni postopek.

V obravnavani zadevi pa je tožnik z novo vlogo z dne 10. 4. 2009 podal zahtevo za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja iz razloga neudeležbe stranke v postopku po 9. točki 260. člena ZUP, ki jo je prvostopenjski organ zavrgel z izpodbijanim sklepom. Sodišče ugotavlja, da gre pri nastalem procesnem položaju za razmerje med dvema pravnima sredstvoma, in sicer za razmerje med pritožbo kot rednim pravnim sredstvom iz 229. člena ZUP in obnovo kot izrednim pravnim sredstvom iz 9. točke 260. člena ZUP. Stranka ne more predlagati obnove postopka na podlagi posameznih obnovitvenih razlogov, če je te razloge brez uspeha uveljavljala že v prejšnjem postopku. To velja za večino obnovitvenih razlogov, zlasti pa to velja za razlog neudeležbe stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku. Ravno iz teh razlogov je v 9. točki 260. člena ZUP določeno, da gre ta obnovitveni razlog priznati le osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primere iz 2. odstavka 229. člena ZUP. Ureditev je logična, ker v obnovi postopka nima smisla ponovno odločati o procesnih vprašanjih, o katerih je bilo že odločeno v prejšnjem postopku, pri čemer so imele stranke na razpolago vsa redna pravna sredstva, vključno z uveljavljanjem kršitve pravice do udeležbe stranke oziroma stranskega udeleženca v fazi pritožbenega postopka (1. in 2. odstavek 229. člena ZUP).

Bistveno za odločitev v tej zadevi je, da ZUP tožniku ne daje pravice, da svoj pravni položaj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja na podlagi zatrjevane pravice do udeležbe v postopku zavaruje tako z vložitvijo rednega kot tudi izrednega pravnega sredstva. Povedano drugače: zatrjevana pravica do udeležbe v postopku ne more hkrati predstavljati pritožbenega in obnovitvenega razloga, zato ni mogoče hkrati uveljavljati teh dveh pravnih sredstev na isti podlagi. Iste vloge torej ni mogoče hkrati obravnavati kot pritožbe in kot predloga za obnovo postopka. V zadevi glede na podatke upravnih spisov in tožbene navedbe ni sporno, da je tožnik zoper izdano gradbeno dovoljenje vložil pravočasno pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ s sklepom z dne 15. 10. 2009 zavrgel, ker tožnik glede na določbe 74.b. člena ZGO-1 naj ne bi mogel pridobiti statusa stranskega udeleženca. Pravilnost in zakonitost te odločitve je sodišče presojalo v zadevi I U 2013/2009, v kateri je tožnik zatrjeval, da mu gre položaj stranke v postopku na podlagi 43. člena ZUP v zvezi s 74.b členom ZGO, kar zatrjuje tudi v tej tožbi. Ali je vlogo z dne 26. 1. 2009 vložil kot pritožbo ali kot predlog za obnovo postopka na podlagi zatrjevane pravice do udeležbe v postopku, bo upravni organ moral ugotoviti glede na napotke sodišča po sodbi I U 2013/2009-9 z dne 18. 3. 2010. Za obravnavani primer pa je bistveno, da je tožnik že z vlogo z dne 26. 1. 2009 svoj pravni položaj zavaroval na podlagi zatrjevane pravice do udeležbe v postopku, zato v obravnavani zadevi na podlagi istega razloga ne more uspešno uveljavljati predloga za obnovo postopka, in v posledici niso izpolnjeni pogoji iz 9. točke 260. člena v zvezi z 2. odstavkom 229. člena ZUP. Iz navedenih razlogov je pravilna odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka, zato se sodišče v tej zadevi v nadaljevanju ni spuščalo v vprašanje, ali je tožnik predmetni predlog za obnovo postopka vložil kot upravičena oseba.

Glede na vse navedeno je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 3. alinee 2. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 in 107/09 – odločbi US, v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1, saj relevantno dejansko stanje ni sporno in gre za rešitev pravnega vprašanja. Izrek o zavrnitvi tožbe vsebuje tudi izrek o zavrnitvi zahtevka za povrnitev stroškov postopka.