Jedro

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da se po 1. točki 118. člena ZFPPIPP upravitelja sicer razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je imenovan, vendar pa morajo te kršitve bistveno vplivati na potek stečajnega postopka v smislu njegovega zavlačevanja ali na poplačilo upnikov. Pravilno je tako stališče, da vsakršna kršitev obveznosti še ne more pomeniti podlage za upraviteljevo razrešitev.

Stečajno sodišče upravitelju ne more naložiti, da prijavljeno ločitveno pravico prizna, prav tako se ne more spuščati v pravilnost njegove izjave o prijavljeni terjatvi ali ločitveni pravici. Na samo poplačilo upnika pa morebitna napačna izjava upravitelja niti ne more vplivati, saj se v primeru pravde rezervirajo sredstva za poplačilo upnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo upnika – pritožnika za razrešitev upravitelja.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi. Priglaša tudi stroške.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zahtevo za razrešitev upraviteljice zavrnilo, ker zatrjevani razlogi ne predstavljajo kršitve obveznosti upravitelja, zaradi katerih bi morala biti upraviteljica razrešena, s čimer pa se pritožnik ne strinja.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da se po 1. točki 118. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP upravitelja sicer razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je imenovan, vendar pa morajo te kršitve bistveno vplivati na potek stečajnega postopka v smislu njegovega zavlačevanja ali na poplačilo upnikov. Pravilno je tako stališče, da vsakršna kršitev obveznosti še ne more pomeniti podlage za upraviteljevo razrešitev.

7. V nadaljevanju bo višje sodišče odgovorilo na posamezne sklope tako, kot jih je označil pritožnik (že v zahtevi za razrešitev) in jih je upoštevalo tudi sodišče prve stopnje. Pri tem še ugotavlja, da glede razlogov iz točke A4 pritožba ne vsebuje navedb, zato presoje o tem ni bilo treba opraviti.

8. Razlogi iz točke A1: Pritožnik upraviteljici očita, da v postopku prisilne poravnave, ki je nad dolžnikom tekla pred začetkom stečajnega postopka, niso bile plačane njegove terjatve, ki so nastale v času teka prisilne poravnave, plačane pa so bile terjatve drugega upnika iz tega časa. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, v postopku prisilne poravnave ni upravitelj tisti, ki poplačuje terjatve upnikov, ki jih je v skladu s 151. členom ZFPPIPP dovoljeno in potrebno poplačati. Upravitelj ima v času prisilne poravnave v zvezi s plačili le nadzorno funkcijo, ko le poda soglasje ali nesoglasje k predlogom plačil, ki jih podaja dolžnik (primerjaj 151. in 158. člen ZFPPIPP). Navedbe, da naj upraviteljica ne bi dovolila plačil pritožniku, so nedovoljena pritožbena novota (337. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Poleg tega pa je ta navedba tako pavšalna, da se nanjo tudi sicer ne da odgovoriti, saj ni navedeno niti to, kdaj naj bi dolžnik hotel poravnati pritožnikovo terjatev, pa upraviteljica s tem ne bi soglašala.

9. Razlogi iz točke A2: Ti razlogi se nanašajo na pravilnost končnih in posodobljenih končnih seznamov preizkušenih terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic glede upnikove ločitvene pravice. Pri tem je pritožnik v zahtevi za razrešitev upraviteljice navedel, da vlaga ugovor proti načrtu razdelitve z dne 9.2.2021, v okviru katerega izpodbija tudi pravilnost posodobljenih končnih sezamov preizkušenih terjatev z dne 9.2.2021 in 15.2.2021, v nadaljevanju pa je navedel, da upraviteljica ne bi smela prerekati njegove ločitvene pravice, k prijavi pa je tudi priložil relevantno kreditno pogodbo, pri čemer je bila ločitvena pravica v postopku prisilne poravnave v celoti priznana; zato bi sodišče njeno izjavo moralo šteti kot neresnično oziroma neverodostojno; uspel pa je v pravdi za ugotovitev neobstoja te ločitvene pravice. Nepravilnost posodobljenih končnih seznamov se sicer uveljavlja z ugovorom proti načrtu razdelitve, zaradi katere je bil tak posodobljeni končni seznam predložen. Dejstvo je, da je upraviteljica pritožnikovo ločitveno pravico delno prerekala. Tudi če je bilo to prerekanje napačno, pa to še ne predstavlja take kršitve upraviteljevih obveznosti, zaradi katerih bi bilo treba upravitelja razrešiti. Res je bila v zvezi s tem potrebna pravda, vendar pa je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da to ni razlog za razrešitev upravitelja. Stečajno sodišče pa upravitelju ne more naložiti, da prijavljeno ločitveno pravico prizna, prav tako se ne more spuščati v pravilnost njegove izjave o prijavljeni terjatvi ali ločitveni pravici. Na samo poplačilo upnika pa morebitna napačna izjava upravitelja niti ne more vplivati, saj se v primeru pravde rezervirajo sredstva za poplačilo upnika (tretji odstavek 371. člena ZFPPIPP).

10. Razlogi iz točke A3: Kot je navedeno v zahtevi za razrešitev, iz registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih nepremičnin (RZPP) izhaja pritožnikova ločitvena pravica, tega vpisa pa upraviteljica naj ne bi spoštovala, pri razdelitvi, čeprav se je pritožnik vpisal dne 13.7.2015, pa je pred njim upoštevala upnika B. B., ki se je vpisal 26.11.2015, in upnika A. d.o.o., ki se je vpisal 29.4.2015 (opomba višjega sodišča: ta upnik je zastavno pravico vpisal pred pritožnikom, iz česar logično sledi, da je tudi pred njim na vrsti za poplačilo), pravdno sodišče je zavrnilo zahtevek za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice, kljub temu pa upraviteljica pravnomočne sodbe ni upoštevala v posodobljenem končnem seznamu z dne 23.3.2021. Sodišče prve stopnje je glede teh razlogov navedlo, da se sklicuje na pojasnilo upraviteljice, da bo pravnomočno sodbo upoštevala v naslednjem posodobljenem seznamu. V pritožbi pritožnik navaja, da mu to pojasnilo ni bilo vročeno, vendar pa ni odgovorjeno na zatrjevano kršitev pravice, ki jih zagotavlja RZPP, in povzema navedbe iz zahteve za razrešitev. Kot je navedeno že pri točki A2, se pravilnost posodobljenega končnega seznama presoja v okviru ugovora proti načrtu razdelitve. Napaka, ko upravitelj v posodobljenem končnem seznamu ne navede, da je pravdni postopek glede ugotovitve neobstoja ločitvene pravice že pravnomočno kočan, ne more predstavljati razloga za upraviteljevo razrešitev, vsekakor pa taka napaka ne more vplivati na hitrost postopka in poplačilo ter pritožnik niti ne navaja, da bi do tega sploh prišlo. Zato tudi zadostuje, da je sodišče prve stopnje sprejelo pojasnilo upraviteljice, da bo ta podatek upoštevala v naslednjem posodobljenem končnem seznamu. Ob tem pa iz razlogov sodišča prve stopnje, ko je presojalo točko A2 zahteve za razrešitev, izhaja, da je sodba Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Pg 37/2020 z dne 19.1.2021 postala pravnomočna 4.3.2021, kar je prav tako lahko razlog, da še ni bila upoštevana v posodobljenem končnem seznamu z dne 23.3.2021. 11. Razlogi iz točke A5: Gre za očitek, da je upraviteljica napačno na pravdo napotila pritožnika, zaradi česar je moral pritožnik vložiti pritožbo zoper tak sklep. Sodišče prve stopnje je pravilno in v celoti pojasnilo, da na pravdo ne napotuje upravitelj, temveč gre za odločitev sodišča, ki jo v končni seznam vključi upravitelj na podlagi obvestila stečajnega sodišča. To tudi jasno izhaja iz 4. točke drugega odstavka 69. člena in prvega odstavka 70. člena ZFPPIPP, zato kakšna dodatna obrazložitev ni potrebna. Ker gre torej za odločitev stečajnega sodišča, ki jo upravitelj le vključi v končni seznam preizkušenih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, ne more iti za kršitev upravitelja.

12. Razlogi iz točke A6: Tu iz zahteve za razrešitev izhaja, da naj upraviteljica ne bi sprožila postopka, vezanega na odtujitev sredstev in oškodovanja stečajnega dolžnika, do katerega naj bi prišlo s prevrednotenjem poslovnih odhodkov pri obratnih sredstvih, in sicer glede posojila družbi C. d.o.o., ki ni bilo vrnjeno, kazensko ovadbo pa je vložil drug upnik. Sodišče prve stopnje je odgovorilo, da je upraviteljica pojasnila, da je tudi sama dala naznanilo in je v stalni povezavi s preiskovalnimi organi in z njimi sodeluje. Navedlo je še, da bo o oškodovanju odločeno v drugih postopkih. Pritožbene navedbe v zvezi s tem niti niso jasne, ugotovitvam sodišča prve stopnje pa pritožba ne nasprotuje. Iz navedenega pa sledi, da so postopki v zvezi z morebitnim oškodovanjem stečajnega dolžnika sproženi, kakšnih konkretnejših navedb pa pritožnik niti ni podal, zato dodaten odgovor niti ni mogoč.

13. Dodatni razlog v zvezi z načrtom razdelitve z dne 9.4.2021: V pritožbi pritožnik izpostavlja, da je ta načrt družba A. d.o.o. predložila v pravdi, ko ta načrt še niti ni bil objavljen, čeprav bi moral biti objavljen na AJPES in dostopen vsem upnikom hkrati, ter da je znano, kdo sestavi in kdo objavi ta načrt; o tem pa se sodišče prve stopnje ni izjasnilo. Očitek, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na to zatrjevano kršitev upraviteljice, je pravilen. Ker pa je na to lahko odgovorilo višje sodišče, je to kršitev samo odpravilo. Ta načrt je bil v spis vložen 9.4.2021. Stečajni spisi so elektronski spisi, tako kot v spise, ki sicer niso elektronski, pa lahko stranke vsak čas vpogledajo in se seznanijo z vlogami v spisu (samo da je pri elektronskih spisih to enostavnejše, ker ni treba oditi na sodišče in vpogledati spisa, temveč se lahko preko računalnika v spis kadarkoli vpogleda). Upraviteljica je končni načrt razdelitve posebne stečajne mase vložila v spis, objavljen pa je bil hkrati s sklepom o razdelitvi z dne 3.5.2021 (primerjaj 365. člen ZFPPIPP v zvezi z desetim odstavkom 371. člena ZFPPIPP). Upnik A. d.o.o. je stranka tega postopka, zato je lahko vpogledal v ta načrt takoj po njegovi vložitvi v spis, pri tem pa niso bile kršene nikakršne pravice pritožnika, ki je prav tako imel možnost vpogleda v spis. Načrt razdelitve pa objavi sodišče in ne upravitelj, tako da v tem ni bilo nikakršne kršitve upraviteljice.

14. Glede na navedeno ni mogoče upoštevati pritožnikovih navedb, da naj bi prišlo s strani upraviteljice do kršitve njegovih pravic in neenakega obravnavanja z drugimi upniki, ki bi utemeljevale zahtevo za razrešitev upraviteljice. Upraviteljica tudi priznava sodbo, ki se nanaša na pritožnikovo ločitveno pravico in jo bo v nadaljnjih posodobljenih seznamih tudi upoštevala. Glede stroškov, ki so upniku nastali, pa višje sodišče še dodaja, da v vsakem sodnem postopku lahko pride do napak, popravi katerih so namenjena pravna sredstva, stroške morebitne pravde pa je imel tako ali tako možnost uveljaviti v pravdnem postopku.

15. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, razen kršitve, ki jo je višje sodišče odpravilo (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16. Ker upnik s pritožbo ni uspel, mora na podlagi 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, sam nositi stroške pritožbenega postopka.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.