Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC Sklep in sodba PRp 146/2019

ECLI:SI:VSCE:2019:PRP.146.2019 Oddelek za prekrške

zastopanje več obdolžencev zastopanje oškodovanca kolizija interesov odvzem vozila fakultativni odvzem predmetov nedovoljena pritožba
Višje sodišče v Celju
8. november 2019
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Odvetnik v isti stvari ne more zastopati stranke, če je pred tem zastopal "nasprotno stranko". Določilo je namenjeno preprečevanju kolizije interesov in vzpostavlja zakonsko domnevo, da odvetnik v istem postopku ne more učinkovito ščititi interesov dveh nasprotujočih si strank. Obdolženi in lastnica vozila sicer v strogo procesnem smislu nista nasprotni stranki, saj postopek poteka na podlagi obdolžilnega predloga predlagatelja postopka o prekršku in ne na predlog lastnice kot oškodovanke, vsekakor pa sta v položaju, ko njuni interesi v postopku o prekršku niso vedno enaki in si lahko tudi nasprotujejo.

Kljub temu, da je bilo obdolženemu zaseženih že več vozil, kot izpostavlja pritožnica, je vendarle pritrditi sodišču prve stopnje, da odvzem predmetnega vozila vsekakor zmanjšuje nevarnost, da bo obdolženec ponovno udeležen v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja, četudi te nevarnosti nikoli ni mogoče v popolnosti izključiti. Nenazadnje pritožbeno izpostavljena okoliščina, da že doslej izrečene sankcije pri obdolžencu niso dosegle svojega namena, kažejo na toliko večjo potrebo po tem, da se mu izreče tudi stranska sankcija odvzema vozila.

Izrek

I. Pritožba obdolženega A. L. se kot nedovoljena zavrže. II. Pritožba lastnice zaseženega vozila E. D. se kot neutemeljena zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijani odločitvi o izreku stranske sankcije odvzema vozila potrdi.

III. Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 55,00 (petinsedemdeset 00/100) EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa in sodbe, sicer se prisilno izterja.

IV. Lastnica zaseženega vozila E. D. je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 30,00 (petdeset 00/100) EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa in sodbe, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrškov po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1 ter sedmem odstavku 25. člena ZMV-1, ki ju je storil s tem, ko je 24. 4. 2019 ob 10.50 uri vozil neregistriran osebni avtomobil last E. D. po Mariborski cesti v naselju Celju kljub temu, da ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil B kategorije, v katero spada vozilo, ki ga je vozil, saj ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja nobene kategorije, prav tako pa je bil udeležen v cestnem prometu z avtomobilom, kateremu je veljavnost prometnega dovoljenja potekla 18. 4. 2019. Za vsakega od prekrškov mu je določilo globo v predpisani višini, za prekršek po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1 pa tudi stransko sankcijo odvzem osebnega avtomobila znamke Volkswagen, tip Polo, reg. št. CE MR 712, last E. D., in mu izreklo enotno sankcijo globo v višini 600,00 EUR ter stransko sankcijo odvzem navedenega osebnega avtomobila glede katerega je odločilo, da se po pravnomočnosti sodbe uniči. Obdolžencu je naložilo tudi plačilo stroškov postopka in sicer sodne takse v višini 110,00 EUR ter do izdaje sodbe nastale stroške hrambe in prevoza zaseženega vozila v višini 71,49 EUR, glede naknadno nastalih stroškov hrambe in prevoza pa sklenilo, da bo o njih odločilo s posebnim sklepom, ko bodo ti stroški znani.

2. Zoper tako sodbo je pritožbo vložila A. E., odvetnica na P., kot zagovornica obdolženega in pooblaščenka lastnice zaseženega vozila. V pritožbi navaja, da obdolženec izpodbija sodbo v celoti, lastnica zaseženega vozila pa v delu glede izreka stranske sankcije, in sicer zaradi zmotne uporabe določb ZP-1 in kršitve pravice do zasebne lastnine po 33. členu Ustave. V zvezi z zastopanjem obdolženca sodišču očita, da obdolženca ni obvestilo o dokazih, naštetih v pritožbi, ki jih je sodišče pridobilo v okviru odločanja o odgovornosti za storjena prekrška, in se o teh dokazih obdolženec ni imel možnosti izjaviti, kar je v nasprotju z judikaturo Vrhovnega sodišča RS našteto v pritožbi. V okviru zastopanja lastnice zaseženega vozila pritožnica sodišču očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da je lastnica kot obdolženčeva sestra bila seznanjena z dejstvom, da obdolženec nima veljavnega vozniškega dovoljenja in dodaja, da glede na to, da obdolženi zaseženo vozilo sicer ne uporablja, z odvzemom vozila lastnici ne bo dosežena varnost prometa, saj je iz obrazložitve razvidno, da je že večkrat vozil tuje avtomobile in da ga odvzemi vozil niso odvrnili od tega, da prekrškov ne bi ponavljal, lastnici pa bo na drugi strani kljub relativno nizki vrednosti vozila nastala velika škoda, ki ji glede na obdolženčeve premoženjske razmere ne bo nikoli povrnjena.

3. Pritožba je v delu, ki se nanaša na obdolženca, nedovoljena, v delu, ki se nanaša na lastnico vozila pa neutemeljena.

O pritožbi obdolženca

4. V skladu s 5. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv) odvetnik v isti stvari ne more zastopati stranke, če je pred tem zastopal "nasprotno stranko". Določilo je namenjeno preprečevanju kolizije interesov in vzpostavlja zakonsko domnevo, da odvetnik v istem postopku ne more učinkovito ščititi interesov dveh nasprotujočih si strank. Obdolženi in lastnica vozila sicer v strogo procesnem smislu nista nasprotni stranki, saj postopek poteka na podlagi obdolžilnega predloga predlagatelja postopka o prekršku in ne na predlog lastnice kot oškodovanke, vsekakor pa sta v položaju, ko njuni interesi v postopku o prekršku niso vedno enaki in si lahko tudi nasprotujejo, kar je v konkretni zadevi razvidno npr. iz predzadnjega odstavka vložene pritožbe. Zato je sodišče odvetnico pozvalo k izjasnitvi, ali bo zastopala interese obdolženca ali lastnice vozila, tistega, ki mu bo odpovedano pooblastilo za zastopanje pa k izjasnitvi, ali naj se pritožba, ki jo je sicer vložila odvetnica A. E., šteje za njegovo oz. njeno lastno in da jo v tem primeru tudi lastnoročno podpiše. 5. Odvetnica je po pozivu sodišča odpovedala pooblastilo za zastopanje obdolženemu in izjavila, da pritožbo vlaga kot pooblaščenka lastnice vozila, sodišče prve stopnje pa je obdolženca z dopisom z dne 24. 9. 2019, ki mu je bil vročen 22. 10. 2019, pozvalo, da v roku 3 dni od vročitve dopisa izjavi, ali naj se pritožba, ki jo je v njegovem imenu vložila zagovornica, šteje kot njegova in da naj v tem primeru v istem roku tudi lastnoročno podpiše. Ker obdolženec v postavljenem roku tega ni storil, je pritožbeno sodišče vloženo pritožbo v delu, ki se nanaša na obdolženca, štelo za umaknjeno in ker drugi odstavek 161. člena ZP-1 določa, da je pritožba nedovoljena med drugim tudi, če je bila pritožba umaknjena, jo je pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo na podlagi prvega odstavka 163. člena ZP-1. O pritožbi lastnice vozila

6. Pritožbeno sodišče je tako v nadaljevanju vsebinsko obravnavalo le tisti del pritožbe, ki ga je pooblaščenka vložila v imenu lastnice osebnega vozila in v katerem uveljavlja kot pritožbeni razlog kršitev 25. člena ZP-1. 7. Pri tem je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev o izreku stranske sankcije odvzema predmetov pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 25. člena ZP-1, ki določa, da se smejo predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom, odvzeti tudi, če niso storilčeva last ali z njimi ne razpolaga pravna oseba, ki je storila prekršek, če to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanja narave, gospodarska razmerja ali razmerja ali razlogi morale, kot tudi v drugih primerih, ki jih določba zakon ter da s tem ni prizadeta pravica drugih terjati odškodnino od storilca.

8. Prav tako je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo smernice, ki izhajajo iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up - 7/98 z dne 30. 9. 1998, v kateri je navedeno, da je pri izreku stranske sankcije na podlagi drugega odstavka 25. člena ZP-1, ko lastnik odvzetega predmeta ni obdolženi, potrebno presoditi, ali je podano sorazmerje med ciljem, ki se zasleduje tj. varnostjo cestnega prometa in posegom v lastninsko pravico kot zagotovljeno ustavno kategorijo. Iz omenjene ustavne odločbe izhaja, da je v takih primerih potrebno tehtati na eni strani težo prekrška oz. ukrepa za posameznika, ki se mu odvzema predmet lastnine, na drugi strani pa tehtnost razlogov splošne varnosti, ki naj zagotovijo pravico drugih do varnosti, pri čemer pa sta pomembna tudi namen in vrednost predmetov, ki naj se odvzamejo. Pri tem je v skladu z navodili Ustavnega sodišča potrebno najprej opredeliti vsebino pojma splošna varnost, ugotoviti, čemu je zakonodajalec določil omejitve za uporabo predmetov, ki naj se odvzamejo in kako široke omejitve postavil ter na podlagi tega v konkretnem primeru presoditi ali bi bilo v bodoče lahko nevarno, če bi bil predmet v rokah osebe, ki se ji odvzema in ali se je z odvzemom takemu tveganju mogoče vsaj v pretežni meri izogniti. Namen stranske sankcije odvzema predmetov ni dodatno premoženjsko sankcionirati storilca, temveč preprečiti posest predmetov, ki niso v pravnem prometu, so nevarni ali pa bilo z njimi mogoče ponoviti prekršek. Osnovni namen, ki se zasleduje z izrekom te stranske sankcije, je torej preprečitev ponovitve prekrška (glej Filipčič, K. V: in ostali Zakon o prekrških s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2009, stran 135). Pri izreku odvzema predmetov, ki niso last storilca, mora sodišče poleg presoje obstoja zakonskih pogojev iz drugega odstavka 25. člena ZP-1 ob upoštevanju splošnega ustavnega načela sorazmernosti oceniti tudi, ali je glede na okoliščine konkretnega primera tak ukrep primeren in nujen za dosego zasledovalnega cilja, ter ali je podano ustrezno sorazmerje med posegom v pravico lastnika predmeta do zasebne lastnine na eni strani ter koristjo zasledovano z uporabo te sankcije za varstvo pravic drugih ali za varstvo javnega interesa na drugi strani (tako Vrhovno sodišče v sodbi IV Ips 17/2013 z dne 19. 2. 2013). Stransko sankcijo odvzema predmetov je upravičeno mogoče izreči le glede tistih predmetov, za katere obstaja realna nevarnost, da bi storilec z njimi še naprej razpolagal in ponavljal prekrške v kolikor mu ne bi bili odvzeti.

9. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje odločitev o določitvi in izreku stranske sankcije utemeljilo na ugotovitvah, (-) da je obdolženec specialni povratnik, ki je bil v obdobju dveh let med 2016 in 2018 bil pravnomočno kaznovan kar z 11 sodbami Okrajnega sodišča v Celju zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja ter več drugih prekrškov, s tremi sodbami pa mu je bila tudi izrečena stranska sankcija odvzema predmeta; (-) da niti izrečene globe, niti izrečene stranske sankcije pri obdolžencu niso imele vpliva, da prekrškov ne bi ponavljal in tako niso dosegle specialno preventivnega namena; (-) da ni mogoče slediti izpovedbam lastnice vozila, da ni vedela, da brat, ki mu je avto zaupala (že večkrat) v popravilo zaradi tehničnega pregleda, nima veljavnega vozniškega dovoljenja, čeprav je take navedbe potrdil tudi obdolženec v svojem zagovoru; (-) da obdolženčeva sestra kot lastnica vozila ni bila zadosti skrbna glede vozila, saj je bratu, ki je brez veljavnega vozniškega dovoljenja, vozilo že večkrat zaupala v popravilo, kar kaže na nevarnost, da bi lahko enako storila tudi v bodoče. 10. Trditve, da lastnica zaseženega vozila z dejstvom, da obdolženi na dan 24. 4. 2019 ni posredoval veljavnega vozniškega dovoljenja, ni bila seznanjena, pooblaščenka utemeljuje s trditvami, da je splošno znano, da oseba, ki ji je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, tega podatka ne razglaša naokoli, sploh pa ne v sorodstveni sferi in da lastnica vozila tako ni mogla biti seznanjena s posledicami uporabe vozila v cestnem prometu, do katere s tem, ko je bratu prepustila osebno vozilo z namenom, da na slednjem opravi servis, sploh ni soglašala. Povzete navedbe pooblaščenke pritožbenega sodišča ne prepričajo v potrebo po drugačni presoji relevantnih okoliščin, saj je po oceni pritožbenega sodišča življenjsko in izkustveno preprečljivejši zaključek prvostopenjskega sodišča, da glede na sorodstveno razmerje lastnici vozila ni moglo ostati neznano, da je brat brez veljavnega vozniškega dovoljenja, pri čemer pa ni mogoče spregledati tudi okoliščine, da je obdolženec brez veljavnega vozniškega dovoljenja že daljše obdobje (prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja mu je bilo izrečeno s sklepom Okrajnega sodišča v Celju EPVD 119/2010 z dne 22. 7. 2010). Čeprav iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi obdolženec to vozilo uporabljal kot svoje, pa sorodstveno razmerje med obdolžencem in lastnico zaseženega osebnega vozila pa tudi nedvomno nakazuje na veliko verjetnost, da bi lahko obdolženec ponovno prišel do tega vozila in ga uporabil za vožnjo v cestnem prometu, zlasti glede na trditve, da je obdolženec po naročilu sestre to vozilo že večkrat popravljal. Pritožbeno sodišče tako soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da bi se v primeru vrnitve vozila lastnici lahko zgodilo, da bi obdolženec prekršek ponovil. 11. Čeprav ni mogoče izključiti možnosti, da bi obdolženi bil udeležen v cestnem prometu tudi z drugimi vozili, se ni mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da odvzem in uničenje osebnega avtomobila ne bo dosegel namena kaznovalne funkcije in da varnost prometa ne bo dosežena. Kljub temu, da je bilo obdolženemu zaseženih že več vozil, kot izpostavlja pritožnica, je vendarle pritrditi sodišču prve stopnje, da odvzem predmetnega vozila vsekakor zmanjšuje nevarnost, da bo obdolženec ponovno udeležen v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja, četudi te nevarnosti nikoli ni mogoče v popolnosti izključiti. Nenazadnje pritožbeno izpostavljena okoliščina, da že doslej izrečene sankcije pri obdolžencu niso dosegle svojega namena, kažejo na toliko večjo potrebo po tem, da se mu izreče tudi stranska sankcija odvzema vozila.

12. Lastnici zaseženega vozila bo nedvomno z izrekom in izvršitvijo sankcije odvzema predmetov nastala premoženjska škoda, kar je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo v okviru tehtanja sorazmernosti med ciljem, ki ga tak ukrep zasleduje, in višino nastale škode za lastnico. Pri tem je upoštevalo vrednost vozila, ki je ocenjena na približno 500 EUR in utemeljeno zaključilo, da je podano ustrezno sorazmerje med posledicami izrečenega ukrepa za lastnico vozila in ciljem, ki ga tak ukrep zasleduje. Glede na relativno nizko vrednost avtomobila, kot je bila ugotovljena v predmetnem postopku, pa v nasprotju s pritožbenimi navedbami ne glede na siceršnje premoženjsko stanje lastnice osebnega vozila, ni mogoče šteti, da bi za lastnico z odvzemom nastala velika škoda, ki je ne bi bilo mogoče nadomestiti in ki ji realno nikoli ne bo povrnjena, saj je obdolženec brezposeln, brez prihodkov in premoženja. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da lastnica zaseženega vozila odškodnine od obdolženca glede na izpostavljene okoliščine nikoli ne bo mogla izterjati, pa pritožbeno sodišče poudarja, da njuno medsebojno razmerje in možnost povrnitve škode na presojo o potrebi po odvzemu zaseženega vozila ne vpliva, saj je namen izreka stranske sankcije odvzema predmetov preprečiti nevarnost ponovitvi prekrškov.

13. Glede na navedeno, ko je sodišče prve stopnje pri odmeri oziroma sprejemu odločitve o izreku in določitvi stranske sankcije odvzema predmetov pravilno in celovito upoštevalo vse okoliščine, ki vplivajo na odločitev za izrek take sankcije, in ker tudi v okviru uradnega preizkusu pritožbeno sodišče ni zasledilo nobenih kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo lastnice zaseženega vozila kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem delu o določitvi in izreku stranske sankcije odvzema predmetov potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

14. Ker je bila glede na zgoraj pojasnjeno obdolženčeva pritožba zavržena, pritožba lastnice vozila pa zavrnjena, sta pritožnika dolžna plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso in sicer obdolženec po tar. št. 8131 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 55,00 EUR, lastnica odvzetih predmetov pa po tar. št. 8406 ZST-1 v višini 30,00 EUR, in sicer 15 dni od vročitve pravnomočne sodbe, ker bo sicer prisilno izterjana.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia