Jedro

Operacija levega kolena je posledica bolezni zaradi napredovane artroze levega kolena, to je degenerativnih in ne poškodbenih sprememb na levem kolenu. Vzrok začasne nezmožnosti za delo je zato bolezen in ne poškodba pri delu, kar neutemeljeno uveljavlja tožnica s tožbenim zahtevkom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, s katerim je ta zahtevalo, da se odpravijo dokončne odločbe toženca ter se ugotovi, da je vzrok bolniškega staleža za čas od 26. 10. 2011 do 30. 11. 2011, od 1. 12. 2011 do 2. 12. 2011, od 3. 12. 2011 do 13. 12. 2011, od 16. 12. 2011 do 30. 12. 2011 in od 2. 3. 2012 do 8. 3. 2012, poškodba pri delu.

Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnica. Meni, da je sodišče zadevo obravnavalo enostransko. V odločitvi ni upoštevalo mnenje osebnega zdravnika, kateri je opozoril imenovanega zdravnika, da gre za posledice poškodbe pri delu, prav tako sodišče ni upoštevalo, da gre za poškodbe pri delu po 1. točki 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Sodišču je bila predložena dokumentacija o poškodbi pri delu – poškodbeni karton, kakor tudi prijava poškodbe pri delu. Posredovana je bila tudi odločitev o invalidnosti z dne 31. 5. 2011. Pritožnica meni, da ni določbe ali predpisa v katerem bi bilo določeno, da je poškodbo pri delu možno spremeniti v bolezen.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti dokončnih odločb tožene stranke z dne 14. 11. 2011 in v zvezi s tem prvostopenjske odločbe z dne 25. 10. 2011, dokončne odločbe z dne 13. 12. 2011 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 29. 11. 2011, dokončne odločbe toženca z dne 5. 1. 2012 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 7. 12. 2011, dokončne odločbe toženca z dne 6. 1. 2012 in v zvezi s tem prvostopenjske odločbe z dne 9. 12. 2011, dokončne odločbe toženca z dne 27. 3. 2012 in v zvezi s tem prvostopenjske odločbe z dne 29. 12. 2012 in sicer glede vzroka bolniškega staleža v obdobjih od 26. 10. 2011 do 8. 3. 2012. Tožnica se ne strinja z navedenimi dokončnimi odločbami tožene stranke zaradi ugotovljenega vzroka njene začasne nezmožnosti za delo, tožnica meni, da vzrok začasne nezmožnosti za delo ni bolezen, pač pa posledica poškodbe pri delu.

Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in kakor izhaja iz dokumentacije v spisu je tožnica dne 4. 1. 1999 utrpela poškodbo pri delu, ko ji je na poti v službo po ledenem cestišču spodrsnilo in si je ob padcu zvila levo koleno. Ker sodišče prve stopnje ni razpolagalo z zadostnim medicinskim znanjem je postavilo sodnega izvedenca specialista ortopeda in splošnega kirurga, da je podal mnenje glede vzroka začasne nezmožnosti za delo tožnice v spornem obdobju. Iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca prim. A.A., specialista ortopeda in splošnega kirurga z dne 6. 8. 2012 izhaja, da je tožnica utrpela poškodbo levega kolena 4. 1. 1999, ko je padla na poledenelem cestišču na poti v službo. Po poškodbi je bila pregledana pri travmatologu, ki je tudi postavil diagnozo nateg notranje vzdolžne vezi levega kolena. Zdravljenje je bilo konzervativno. Rentgensko slikanje levega kolena je bilo opravljeno 13. 1. 1999. Iz izvida izhaja, da so bile vidne začetne degenerativne spremembe. Postavljena je bila diagnoza gonartroza. Teh sprememb ni povzročila poškodba, saj so bile ugotovljene 10 dni po poškodbi. Drugih poškodb na levem kolenu leta 1999 ni bilo ugotovljenih. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da nateg notranje vzdolžne vezi, ki poteka izven sklepa, ne povzroča sekundarne artroze. Do sekundarne artroze (posttravmatske artroze) lahko pride le v primerih, ko so poškodovane sklepne površine, kot so: sklepni hrustanci, meniskusi ali križne vezi. Prav tako pride do posttravmatskih sekundarnih sprememb zaradi zlomov sklepnih površin ali po vnetnih procesih v sklepu. Ker pritožnica pred predmetno poškodbo iz leta 1999 ni imela drugih poškodb izvedenec ugotavlja, da je bila pri pritožnici prisotna primarna artroza, kar pomeni, da gre za bolezenske degenerativne spremembe. Tožnica je z levim kolenom imela nato težave v naslednjih letih in se je zdravila v letih 2004, 2007 in 2010. Stanje je postopoma napredovalo in se slabšalo, zaradi tega so leta 2010 postavili indikacijo za artroskopijo, ki je bila opravljena 28. 9. 2011. Pri artroskopski reviziji so našli obsežne degenerativne spremembe v celotnem kolenskem sklepu. Spremembe so bile prisotne na sklepnem hrustancu pogačice, na vseh sklepnih hrustancih, stegnenične površine in golenične površine. Prisotne so bile tudi kostne naplastitve. Degenerativnost je okvarila oba miniskusa in obe križni vezi. Gre za tipične spremembe, ki se vidijo pri napredovani primarni artrozi kolena. Iz navedenih ugotovitev sodnega izvedenca je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ne obstaja vzročna zveza med poškodbo levega kolena z dne 4. 1. 1999 in tožničino začasno nezmožnost za delo v spornem obdobju in je tako tožbeni zahtevek tožnice pravilno zavrnilo.

Iz zgoraj navedenih razlogov ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da sodišče ni upoštevalo mnenja osebnega zdravnika in da ni bila upoštevana dokumentacija poškodbe pri delu ter da je bilo materialno pravo nepravilno uporabljeno. Operacija na levem kolenu v septembru 2011 je bila posledica degenerativnih sprememb in ne posledica poškodbe v letu 1999. Sodišče prve stopnje je razumljivim in jasnim razlogom sodnega izvedenca pravilno sledilo in v sodbi ustrezno pojasnilo zakaj je štelo, da je vzrok bolniškega staleža za opravljeno artroskopijo v septembru 2011 bolezen in ne posledica poškodbe pri delu, ki jo je tožnica utrpela 4. 1. 1999. Pritožbeno sodišče še dodaja, da se pri vsakem bolniškem staležu posebej ugotavlja vzrok tega bolniškega staleža in tako ne gre za to, da bi sodišče vzrok bolniškega staleža v posledici poškodbe levega kolena 4. 1. 1999 prekvalificiralo v drug vzrok, temveč je ob presoji zakonitosti in pravilnosti napadenih dokončnih odločb tožene stranke ugotavljalo, kakšen je bil vzrok bolniškega staleža ob operativnem posegu na levem kolenu dne 28. 9. 2011. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v 63. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/1999 s sprem.), na katerega uporabo napotuje določba 29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ; Ur. l. RS, št. 9/92 s sprem.) in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ; Ur. l. RS, št. 30/2003) v katerem je določeno, da se za poškodbo pri delu šteje poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katerega je poškodovanec zavarovan: po 2. alinei istega člena se poškodba pri delu šteje poškodba povzročena na že opisan način, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, na službeni poti ali na poti, da nastopi delo, kakor tudi obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

Opravljena operacija levega kolena je tako posledica bolezni zaradi napredovane artroze levega kolena se pravi degenerativnih in ne po poškodbenih sprememb na levem kolenu, ki jih je tožnica utrpela leta 1999. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.