10. 5. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane na seji dne 10. maja 2001

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi območja ribnikov Drage pri Igu za naravno znamenitost (Uradni list RS, št. 22/2000) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi območja ribnikov Drage pri Igu za naravno znamenitost (v nadaljevanju Odlok), ki ga je sprejel Občinski svet Občine Ig. Odlok je Občinski svet sprejel že 9. 12. 1996, objavljen pa je bil šele v Uradnem listu RS, št. 22/2000 z dne 10. 3. 2000, tako da je pričel veljati 18. 3. 2000. Z Odlokom je bil spremenjen dosedanji režim varovanja naravne znamenitosti območja ribnikov v dolini Drage pri Igu tako, da omogoča posege, ki negativno vplivajo na habitat in na živalske vrste v varovanem območju (športni ribolov, vožnja, parkiranje in podobno). Odlok naj bi bil v nasprotju s 45., 51., 57., 163. in 165. členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99 - v nadaljevanju ZON). Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani odlok odpravi, do končne odločitve pa zadrži njegovo izvrševanje.

2.Pobudnik utemeljuje pravni interes za vložitev pobude s tem, da ima po ZON status organizacije, pristojne za ohranjanje narave. Takšna organizacija pa je po tretjem odstavku 51. člena ZON pristojna, da pripravi strokovni predlog izbire načina in obsega omejitve dejavnosti ali rabe v zvezi z naravno vrednoto ali nepremičnino na zavarovanem območju.

3.Po 24. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko da pobudo za začetek postopka vsakdo, če izkaže svoj pravni interes. Ta pa je podan, če izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Podan mora biti torej konkreten in neposreden poseg v pravice, pravne interese ali pravni položaj pobudnika in ne zadošča le nek splošen interes pobudnika za ustreznejšo ureditev določenega vprašanja. Predpis mora neposredno posegati v lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, ugoditev predlogu pa mora privesti do spremembe oziroma izboljšanja njegovega pravnega položaja.

4.Ustavno sodišče je v dosedanji praksi zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine že večkrat priznalo pravni interes za izpodbijanje občinskih prostorskih aktov, ki so se nanašali tudi na varstvo narave (odločba št. U-I-5/92 z dne 9. 7. 1992, Uradni list RS, št. 38/92 in 50/92 - popr. in OdlUS I, 49, odločba št. U-I-95/93 z dne 5. 5. 1994, Uradni list RS, št. 29/94 in OdlUS III, 43, odločba št. U-I-332/96 z dne 23. 9. 1999, Uradni list RS, št. 86/99 in OdlUS VIII, 213). V zadevi št. U-I-332/96 je eden od zavodov utemeljeval svoj pravni interes s tem, da je strokovna organizacija, ki je z Zakonom o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in nasl. - ZNKD) pooblaščena za varstvo naravne in kulturne dediščine in da v okviru teh nalog opravlja med drugimi tudi pripravo strokovnih podlag s področja varovanja naravne in kulturne dediščine, ki se obvezno pripravljajo pri pripravi občinskih srednjeročnih planov.

5.Vendar je pravni status pobudnika v tej zadevi nekoliko drugačen, kot je to veljalo za pobudnike v prej navedenih zadevah. Pri pobudniku kot regionalnem zavodu je namreč treba upoštevati njegov specifičen položaj ob reorganizaciji službe za ohranjanje narave v smislu 115. do 117. člena ter 169. člena ZON. Z uveljavitvijo ZON (115. do 117. člen) je bil ustanovljen Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljevanju Zavod), ki je po 169. členu ZON prevzel od regionalnih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine naloge varstva naravnih vrednot. V prvem odstavku 169. člena je določeno, da z uveljavitvijo ZON preidejo v sestavo Zavoda tisti delavci regionalnih zavodov, ki opravljajo naloge varstva naravnih vrednot. Po drugem odstavku istega člena pa prevzame Zavod tudi sredstva za delo, inventar in opremo, ki jo upravljajo navedeni delavci regionalnih zavodov ter dokumentacijo, arhiv in nedokončane zadeve, ki se nanašajo na opravljanje nalog varstva naravnih vrednot. Iz navedenega sledi, da opravlja Zavod od uveljavitve ZON (to je od 28. 7. 1999) naloge varstva naravnih vrednot, med njimi tudi pripravo strokovnega predloga iz tretjega odstavka 51. člena ZON, na katerem pobudnik utemeljuje pravni interes za vložitev pobude.

6.Vendar pa tudi Zavodu glede na njegov pravni status ne bi bilo mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pobude v tej zadevi. Zavod je namreč po 115. členu ZON oseba javnega prava s statusom javnega zavoda. Iz pravnega statusa Zavoda kot javnega zavoda in iz vsebine izpodbijanega odloka nedvomno sledi, da Odlok ne posega v njegove pravice, pravne interese ali pravni položaj. Odlok sicer ureja vprašanja, ki se nanašajo na delovno področje Zavoda oziroma glede katerih ima Zavod določene pristojnosti, vendar morebitna neustrezna ali tudi nezakonita ureditev teh vprašanj ne predstavlja posega v pravice, pravne interese ali pravni položaj Zavoda tako, da bi ta izkazoval pravni interes po 24. členu ZUstS. Položaj Zavoda, ki je v obravnavanem primeru nosilec javnega pooblastila, je primerljiv s položajem republiškega upravnega organa. Glede republiškega upravnega organa pa je Ustavno sodišče s sklepom št. U-I-32/00 z dne 13. 4. 2000 (OdlUS IX, 93) že sprejelo stališče, da temu organu ni mogoče priznati pravnega interesa za izpodbijanje zakonitosti občinskega predpisa. Pri tem je navedlo, da bi ta upravni organ, v skladu z 88.a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. - v nadaljevanju ZLS) lahko o domnevno nezakonitem predpisu občine obvestil pristojno ministrstvo, ministrstvo pa bi moralo v skladu s citiranim členom in s 57. členom Zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94 - ZUpr) opozoriti občino na nezakonitost akta ter ji predlagati ustrezne rešitve. Če občina kljub opozorilu svojega splošnega akta ne bi uskladila z Ustavo in zakonom, bi moralo ministrstvo predlagati Vladi, naj zahteva začetek postopka pred Ustavnim sodiščem za oceno tega akta. Zavod bi torej lahko vprašanje ocene zakonitosti izpodbijanega odloka sprožil tako, da bi pristojnemu upravnemu organu znotraj Ministrstva za okolje in prostor predlagal, naj Vlada vloži zahtevo za oceno zakonitosti pred Ustavnim sodiščem.

7.Glede na navedeno Ustavno sodišče pobudniku ni priznalo pravnega interesa za vložitev pobude, zato je pobudo zavrglo.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k Franc Testen