Jedro

Sodišče prve stopnje je s sklepom že sprejelo odločitev, da je predmet obravnave (zgolj) odškodninski zahtevek predlagateljice, ki ima pravni temelj v upravni odločbi, s katero je bila njena lastninska pravica omejena s služnostjo v javno korist, zato v postopku ni več sporno, o katerem odškodninskem zahtevku mora nepravdno sodišče odločati.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je vložila predlog za sodno določitev odškodnine zaradi ustanovljene služnosti v javno korist. Sodišče prve stopnje je s sklepom N 5/2014 z dne 18. 5. 2016 sklenilo, da se nepravdni postopek ustavi in se po pravnomočnosti sklepa ta postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Krškem. Sodišče prve stopnje je v sklepu pojasnilo, da je vodilo nepravdni postopek na podlagi upravne odločbe o omejitvi lastninske pravice s služnostjo v javno korist Upravne enote Krško, št. 478-23/2013/5 z dne 10. 1. 2013 (pravilen datum upravne odločbe je 10. 12. 2013), v kateri je bilo odločeno o omejitvi lastninske pravice predlagateljice zaradi vzpostavitve služnosti v javno korist za potrebe izgradnje, obratovanja, nadzora, vzdrževanja, rekonstrukcije in odstranitve daljnovoda 2 x 110 kV ... na parc. št. *431/0, 3193/1, 3194/0, 2765/7 in 2765/4 vse k.o. ... Sodišče prve stopnje je v sklepu pojasnilo, ker je v nepravdnem postopku sporen temelj odškodnine (priposestvovanje), je za odločanje o predlogu za plačilo odškodnine, kjer je sporen že temelj, treba uporabiti pravila pravdnega postopka.

2. Pritožbeno sodišče je s sklepom I Cp 2218/2016 z dne 5. 1. 2017 ugodilo pritožbi predlagateljice in sklep sodišča prve stopnje N 5/2014 z dne 18. 5. 2016 razveljavilo. Pritožbeno sodišče je v obrazložitvi sklepa pojasnilo, da v primeru, če so med udeleženci sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja, bo sodišče nepravdni postopek prekinilo in udeležence napotilo, da v določenem roku sprožijo postopek za rešitev tega vprašanja (prvi odstavek 9. člena ZNP), s tem, da bo pravna vprašanja moralo rešiti nepravdno sodišče samo. Pojasnilo je še, da je predlagateljica na podlagi upravne odločbe pridobila pravico do odškodnine, nasprotni udeleženec pa služnostna upravičenja, kot so opredeljena v upravni odločbi in da okoliščina, da nasprotni udeleženec še ni pričel z deli, ne vpliva na pravico predlagateljice do odškodnine, ki ji pripada na podlagi osmega odstavka 110. člena Zakona o urejanju prostora1. Pritožbeno sodišče je še pojasnilo, ker predlagateljica uveljavlja tudi odškodninske zahtevke, ki nimajo podlage v upravni odločbi, za katere je pristojno pravdno sodišče, mora nepravdno sodišče pozvati predlagateljico, da določno opredeli odškodninski zahtevek, ki sicer nima pravne podlage v odločbi upravnega organa.

3. Sodišče prve stopnje je s sklepom N 1/2007 z dne 16. 2. 2017 pozvalo predlagateljico, da določno opredeli odškodninski zahtevek, ki nima pravne podlage v upravni odločbi in zahtevek za plačilo odškodnine na temelju izdane upravne odločbe. Predlagateljica je v vlogi z dne 18. 2. 2017 pojasnila, da je pritožbeno sodišče dalo sodišču prve stopnje v sklepu I Cp 2218/2016 z dne 5. 1. 2016 zmotne napotke, ker ni upoštevalo, da je sodišče prve stopnje s sklepom N 5/2014 z dne 26. 11. 2014 odločilo, da bo v nepravdnem postopku odločalo le o predlogu za plačilo odškodnine v zvezi z omejitvijo lastninske pravice s služnostjo v javno korist za potrebe daljnovoda 2 x 110 kV ... na parc. št. *431/0, 3193/1, 3194/0, 2765/7 in 2765/7 vse k.o. ... in ne tudi o predlogu za plačilo odškodnine v zvezi z omejitvijo lastninske pravice s služnostjo v javno korist za potrebe daljnovoda 2 x 110 kV ...

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za sodno določitev odškodnine zavrglo, ker predlagateljica ni natančno opredelila višine odškodnine, ki jo uveljavlja na različnih pravnih podlagah. Ker predlagateljica ni sledila pozivu sodišča, da predlog določno opredeli, je sodišče prve stopnje na podlagi 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) predlog zavrglo.

5. Predlagateljica v pritožbi navaja, da je z vlogo z dne 18. 2. 2017 sodišče prve stopnje seznanila, da zahteva za dopolnitev ni potrebna in da naj sodišče nadaljuje z začetim postopkom. Na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 26. 11. 2014 je sodišče prve stopnje vodilo nepravdni postopek na predlog predlagateljice le o predlogu za plačilo odškodnine v zvezi z omejitvijo lastninske pravice s služnostjo v javno korist za potrebe daljnovoda 2 x 110 kV ... na parc. št. *431/0, 3193/1, 3194/0, 2765/7 in 2765/7 vse k.o. ..., ki ima podlago v upravni odločbi.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Pritožba utemeljeno opozarja, da so bili zmotni napotki pritožbenega sodišča v sklepu I Cp 2218/2016 z dne 5. 1. 2017 v delu, v katerem je pritožbeno sodišče naložilo sodišču prve stopnje, da pozove predlagateljico, da določno opredeli odškodninski zahtevek, ki nima pravne podlage v upravni odločbi. Sodišče prve stopnje je namreč s sklepom N 5/2014 z dne 26. 11. 2014 odločilo, da se postavljen predlog za določitev odškodnine obravnava ločeno glede na temelj. Odločilo je, da bo zahtevek za plačilo odškodnine v zvezi z omejitvijo lastninske pravice s služnostjo v javno korist za potrebe daljnovoda 2 x 110 kV ... na parc. št. *431/0, 3193/1, 3194/0, 2765/7 in 2765/7 vse k.o. ..., obravnavalo v tem postopku, zahtevek za plačilo odškodnine v zvezi z omejitvijo lastninske pravice s služnostjo v javno korist za potrebe daljnovoda 2 x 110 kV ... pa v drugem nepravdnem postopku. S tem sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je predmet obravnave v tem nepravdnem postopku le predlog predlagateljice za plačilo odškodnine, ki ima pravno podlago v upravni odločbi, s katero je bila njena lastninska pravica omejena s služnostjo v javno korist, takšen pa je tudi spremenjen predlog predlagateljice z dne 13. 10. 2014. 8. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje mora zato v novem postopku odločiti o določno opredeljenem predlogu predlagateljice za plačilo odškodnine v zvezi z omejitvijo njene lastninske pravice s služnostjo v javno korist, ki ima pravno podlago v upravni odločbi.

1 V nadaljevanju ZUreP-1.